Na današnjem strokovnem posvetu z naslovom Nalezljive bolezni ljudi in živali - influenca, ki so ga v Ljubljani organizirali Zbornica sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Slovensko društvo za higieno živali in okolja ter hrvaška zbornica za sanitarno inženirstvo, so se med drugim dotaknili tudi ptičje gripe in ukrepov, ki jih je za primer pojava v Sloveniji sprejela Veterinarske uprave RS.


Generalna direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič je predstavila predpise in sprejete ukrepe za primer pojava bolezni v Sloveniji. Kot je pojasnila, je imetnik živali dolžan preprečiti vnos povzročiteljev kužnih bolezni v rejo oziroma mora ob sumu pojava bolezni takoj obvestiti veterinarsko organizacijo. Ob tem je dejala, da zakon o veterinarstvu ob morebitni škodi določa izplačilo oškodovancem, medtem ko se sredstva krijejo iz državnega proračuna.

Ptičja gripa je po besedah Olge Zorman Rojs iz ljubljanske veterinarske fakultete ena najpomembnejših bolezni perutnine in ptic, saj povzroči obsežne posledice v ekonomiji. Leta 1959 do 1998 je bilo po vsem svetu zabeleženih 17 večjih izbruhov ptičje gripe, medtem ko so izjemno povečanje števila izbruhov zabeležili med letu 1999 in 2005. Od leta 1997 pa beležijo obolenja in smrtne primere tudi pri ljudeh.

Zorman Rojsova je še dodala, da lahko okužene ptice virus izločajo prek dihalnih poti ter prebavil, sam virus pa se med divjimi pticami širi predvsem med pticami selivkami. Pogosto se bolezen prenaša med nekaterimi vrstami domače perutnine, kot so kokoši, fazani, purani in race. Poudarila pa je tudi, da so s širitvijo bolezni v veliki meri povezani ljudje in njihove življenjske navade.Glede na rezultate preiskave o prisotnosti virusa pri prostoživečih živalih, ki so jih v minulem letu opravili v Sloveniji, virusa pri nas niso potrdili. Sicer pa je Zorman Rojsova še predstavila nekaj temeljnih značilnosti obolele živali, ki pa so odvisne od vrste virusa; tako je lahko pri okuženih živalih moč opaziti depresijo, neješčnost, upad nesnosti jajc, nasršenost perja oziroma nenaden pogin pri najhujših oblikah virusa.

Alenka Kraigher iz inštituta za varovanje zdravja pa je spregovorila o znakih človeške gripe ter njenih epidemioloških značilnostih. Kot je dejala, je gripa virusna bolezen, kjer gre za bolezen dihal, njena značilnost pa je, da se hitro širi. Na centru za nalezljive bolezni iz inštituta so sicer večjo stopnjo obolevnosti zabeležili pri otrocih ter osebah s kroničnimi boleznimi dihal in srca.
www.dnevnik.si