Kanadski Montreal bo od danes do 9. decembra gostil konferenco Združenih narodov o klimatskih spremembah, ki bo prva medvladna konferenca po začetku veljavnosti kjotskega protokola februarja letos. Na srečanju, na katerem naj bi sodelovalo med 8000 in 10.000 predstavnikov vlad, gospodarstva, okoljskih in drugih organizacij ter strokovnjakov, bo največ pozornosti namenjene ukrepom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov po letu 2013.

Veliko pozornosti bo konferenca deležna tudi zato, ker je bo to prvo srečanje 156 podpisnic kjotskega protokola. Poleg tega bo srečanje 11. konferenca 189 podpisnic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta leta 1992 na svetovnem vrhu v Riu de Janeiru, so zapisali v sporočilu, objavljenem na spletni strani UNFCCC.

Po besedah vršilca dolžnosti vodje sekretariata ZN za klimatske spremembe v Bonnu Richarda Kinleyja srečanje ne bo le ena največjih konferenc o klimatski spremembah doslej, ampak naj bi dalo konkretne rezultate. Na konferenci naj bi podpisnice kjotskega protokola sprejele nabor ključnih ukrepov za dosego zastavljenih ciljev protokola - zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za vsaj pet odstotkov glede na izhodiščno leto 1990 do leta 2012.

Tako naj bi se članice dogovorile o nadaljnjih korakih za okrepitev mehanizma čistega razvoja, enega od mehanizmov protokola za podporo trajnostnim projektom za manjšanje emisij v državah v razvoju. Sekretariat ZN za klimatske spremembe bo na konferenci predstavil tovrstne projekte.

Na konferenci bodo predstavili tudi petletni delovni program prilagajanja, saj se klimatskim spremembam v določeni meri ne da več izogniti. Halldor Thorgeirsson iz sekretariata ZN za klimatske spremembe meni, da bodo te spremembe bolj vplivale na države v razvoju, zato te potrebujejo pomoč.

Tema konference bo tudi tehnologija, ki mora biti po Thorgeirssonovih besedah v središču globalnega odziva na klimatske spremembe in bo osnova za nadaljnje sodelovanje. Izziv je dati obstoječe tehnologije na trg in razviti nove ter jih prenesti v države v razvoju in tako pospešiti njihov trajnostni razvoj, pravi Thorgeirsson.

Po mnenju mnogih strokovnjakov bi bilo segrevanje ozračja za manj kot dve stopinji Celzija še znosno za človeka in okolje. Da bi preprečili večje segrevanje, bi bilo po mnenju Stephana Singerja iz okoljske organizacije WWF potrebno emisije ogljikovega dioksida zmanjšati za od 60 do 80 odstotkov do leta 2050, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. To je po singerjevem mnenju visok cilj, njegova uresničitev pa je odvisna od tega, katere od obstoječih čistih tehnologij je moč takoj uporabiti.
www.dnevnik.si