Duhovno gospostvo je najlaže izvajati nad ljudmi, ki živijo v revščini. Zato Cerkev podpira vsako reformo oziroma sistem, ki povzroča razslojevanje, najbolj pa uspeva v okoljih največje človeške bede, kakršno lahko srečamo na primer v latinski Ameriki in v Afriki. Cerkev potrebuje množico tlačenih in ponižanih, da potem lahko trobi svojo pravljico o kamnu, ki so ga zidarji zavrgli in je postal vogelni kamen. Tako iz drobnih kamenčkov sama gradi palače iz marmorja in zlata. Ljudje, ki životarijo pod robom revščine, so za pičlo enolončnico in nekaj starih cunj pripravljeni prodati tudi svojo dušo in potlačiti svoj osebni ponos ter dostojanstvo. Predvsem pa izkazati veliko hvaležnost do gospodarjev, ki jih hranijo z drobtinicami, ki padajo iz obložene mize. Karitas je ekspozitura takih gospodarjev. Je njihova blagovna znamka. V socializmu je bilo revščine, zaradi katere je danes potrebno organizirati dobrodelne koncerte, relativno malo. Saj ne rečem, da je bil bivši sistem le bedna karikatura socialističnih idealov s totalitarnimi nastavki, ki so hromili človekovo osebno svobodo in se za dosego ciljev posluževal tudi najbolj zločinskih metod. Toda - današnji sistem je zelo drugačen samo na zunaj. Realizacija gospostva poteka na veliko bolj subtilen in pervertiran način. Zamenjali so se le akterji, institucije in seveda metode. Ena izmed takšnih metod je metoda »vbogajme«. Zbiranje miloščine za poceni pranje vesti. V prvi vrsti je to nravstveni sedativ, ki darovalcu daje občutek vzvišenosti. Tako – pomirjeni sami s sabo in s svojimi grehi - ljudje še naprej živijo po pravilih, ki jih določa matrica kapitalistično-teokratskega gospostva. Podobne ceremonije se uprizarjajo npr. za lačne v Afriki s kupovanjem Unicefovih voščilnic ali kakih drugih poceni odpustkov. Matrica ponuja množico simulakrov za pranje vesti. Videti je, da je (ne samo t.i. bivanjska praznota), marveč tudi vest odličen generator potrošnje - zato je v začaranem krogu proizvodnje in porabe nujno poskrbeti za njeno redno animacijo. Cerkev že tisočletja v popolnosti obvlada takšne postopke - tudi matrica je zgrajena po njenih proporcih. Še bolj kot v vzbujanju slabe vesti, je neprekosljiva v ponudbi dušnih analgetikov.

Karitativne dejavnosti so tudi za državo izrednega pomena, saj zmanjšuje količino denarja potrebnega za socialne transferje. Tako državi ostane več denarja npr. za orožje, za drage avtomobile in za vzdrževanje močnega aparata, ki v skrajni sili tudi z represijo poseže v osebno svobodno posameznikov, ki kvarijo idilo krasnega novega sveta. Pametna država bo vedno znala poiskati simbiozo s Cerkvijo. Cerkev je nepogrešljiv element matrice, ki neprestano fabricira privide in laži. Življenje brez laži je namreč neznosno. Cerkev pozna rešitev. Ko postane fizično bivanje tako nevzdržno, da tudi čarobna projekcija nebeškega svoda ne more zakriti nevihtnih oblakov nad kupolo matrice, razgrne projekcijo nekega drugega sveta, ki je še bolj neznosno, kot je življenje v matrici – to je podoba pekla. Sporočilo je nedvoumno: Potrpite, za božjo voljo, poglejte – lahko je še veliko slabše. Pravzaprav živite v idealnem svetu. Kje drugje se še zveličati ne bi mogli!

[ Odgovori na to | # ]