Društvo vodarjev Slovenije in Slovenski nacionalni komite za velike pregrade (SLOCOLD) sta danes v Sevnici pripravila problemsko konferenco o vodah. S konferenco so želeli opozorili na vse probleme, s katerimi se srečujejo načrtovalci in uporabniki vodnega in obvodnega prostora. Po mnenju predsednice društva Lidije Globevnik je namreč vodni prostor v Sloveniji še vedno zanemarjen in neupoštevan, kar se je pokazalo tudi ob zadnjih neurjih v Posavju ter ob Savinji in Dravi.

Na današnji konferenci so se razpravljalci osredotočili na aktualne izzive stroke, ki se nanašajo na pripravo zakonodaje za področje varnosti zgradb ob vodi, upravljanje prehodov za vodne živali, koncesije, dovoljenja ali soglasja za obvodne aktivnosti ter z njimi povezanimi problemi celovitega upravljanja z vodami v državi.Posebno pozornost današnjega posveta so namenili tudi problematiki varnosti pregrad, ki je v SLOCOLD ena od vodilnih tem že od same ustanovitve. Kot so ugotovili tudi v sklepih, v Sloveniji zaenkrat ni posebne regulative za področje pregradnega inženirstva. Problematika načrtovanja, gradnje, obratovanja in varnosti pri tovrstnih pregradah je vključena v zakonodajo, ki obravnava gradbene objekte na splošno, deli regulative, ki urejajo področje pregradnega inženirstva pa so posledično nepregledni in nepopolni.

Po mnenju Globevnikove posebno pozornost zasluži gradnja objektov na poplavnih in od plazov ogroženih območjih, skladiščenje lesa v hudourniških in rečnih koridorjih pa je vse prej kot priporočljiva. Kot je poudarila, so se ob tem v preteklosti izdana gradbena dovoljenja ponekod izkazala kot popolnoma neprimerna ter v nasprotju z zakoni narave. V mnogih prostorskih aktih, s katerimi so bila izdana ta dovoljenja, so bila sicer predpisana širša urejevalna dela vodnega prostora, ki pa niso bila izvedena.

Ob njenem prepričanju tudi novi, trajnostno naravnani zakoni, ki so bili sprejeti v zadnjih petih letih, niso izboljšali razmer, saj se snovalci prostorskih redov in lokacijskih informacij ob pomanjkanju podzakonskih aktov in vodoupravljalskih načrtov ravnajo po lastni presoji. Obenem pa kart ogroženih območij, ki bi bile uporabne za ta nivo prostorskega razvoja, še vedno ni.

Kot je bilo predstavljeno ob današnji problemski konferenci, pa pozitivno stran te problematike dokazujejo aktivnosti ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg varnosti vodnih objektov so na današnji konferenci obravnavali tudi področje upravljanja z življenjem v vodotokih ter turistično in rekreativno rabo vod.
www.dnevnik.si