Urad za mladino, založba Aristej in republiški inštitut za socialno varstvo so danes predstavili knjigo Otroci in mladina v prehodni družbi. Iz nje je razvidno, da je Slovenija veliko storila za zaščito otrok v obdobju tranzicije, premalo pa je bilo storjenega za tiste mlade, ki vstopajo na trg dela, je poudarila Andreja Črnak Meglič iz enote za analizo in razvoj Otroška opazovalnica pri omenjenem inštitutu.


Knjiga prinaša analizo položaja v Sloveniji, v katero je zajetih 16 poglavij, sodelovalo pa je 18 strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij. Kot je pojasnila Črnak Megličeva, uvodna prispevka prinašata širši pogled na družbenoekonomske in socialnopolitične spremembe v Sloveniji od osamosvojitve naprej. V nadaljevanju so prikazani demografska slika populacije otrok in mladine, socialnoekonomski položaj gospodinjstev z otroki ter primerjalna analiza transferjev.Ostali prispevki so osredotočeni na področja, ki oblikujejo življenje obeh populacij, tako izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanjski položaj, zaposlovanje in socialno varstvo. Vključeni pa so tudi prispevki, ki obravnavajo položaj nekaterih ranljivih skupin, tako otroke in mladino z ovirami, žrtve nasilja ter tiste z motnjami v odraščanju.

Analiza položaja otrok v Sloveniji po letu 1995 kaže, da so bile vse pravice iz prejšnjega obdobja ne le ohranjene, ampak so se celo razširile. Pri tem avtorji navajajo npr. očetovski dopust, dodatek za veliko družino in delno povračilo za izgubljeni dohodek. Pač pa je družba premalo storila za tiste mlade, ki vstopajo na trg dela. Tudi v Evropski uniji se mladi zaposlujejo težje kot drugi, vendar je v EU brezposelnost med mladimi v primerjavi z drugimi približno dvakrat večja, v Sloveniji pa 2,5-krat večja, je opozorila Črnak Megličeva.

Neugodne so tudi razmere na stanovanjskem področju. Tako je v Sloveniji delež mladih moških v starosti od 18 do 34 let, ki živijo s starši (brez partnerja ali otrok), kar 48-odstoten. Med ženskami je ta delež 39-odstoten. Povprečje v EU 15 je 33 odstotkov pri moških in 25 odstotkov pri ženskah. Sanja Vraber z urada za mladino pa je opozorila, da si mladi želijo otrok, družina zanje pomeni vrednoto. Vendar pa se zavedajo velike odgovornosti, ki jih to prinaša.

Knjigo sta izdala urad za mladino in založba Aristej. Analiza je bila pripravljena v sodelovanju s strokovnjaki s posameznih področij, vodenje in koordinacijo projekta pa so zagotovili v enoti za analize in razvoj - Otroški opazovalnici na inštitutu za socialno varstvo.
www.dnevnik.si