Ko se odločimo za potovanje v svojo notranjost, se na poti do lastnega bistva srečamo z mnogimi svojimi lastnostmi, čustvi, prepričanji in vzorci, ki smo jih iz različnih strahov skrili pred sabo in svetom.

Življenje nas v vsem podpira, tudi na potovanju k svojemu bistvu in nas zato radodarno zasipa s priložnostmi, da ozavestimo te dele sebe.

Stvarstvo, Univerzum, kakorkoli, da rečemo neskončno zmogljivemu procesorju, ki na osnovi naših naravnanosti ustvarja dogodke in v njih združuje akterje, ki lahko v danem trenutku drug drugemu kar največ damo.

S pridevnikom »moteče«, lahko označimo tista prepričanja, ki niso v skladu z čisto radostjo, ljubeznijo in svetlobo, kar naše bistvo je, nas od njega ločujejo in izkrivljajo naš samo-izraz.


In eden od takih ločujočih prepričanj je občutek, oz. vera v krivdo.
Stopnja zakoreninjenosti je odvisna od globine v naši notranjosti, kjer se to prepričanje nahaja.

Nekaterim je ostal, kot moteč vzorec iz prejšnjih življenj in smo ga z rojstvom prinesli s seboj. Nekaterim je bil vtisnjen v maternici, ker je mati verjela, da prihajamo ob napačnem času, ker smo imeli, od očeta, neželen spol in je mati prevzela odgovornost in krivdo, ker…. Nekaterim se je ustvaril v otroštvu, mladosti,…

Vsi smo najboljši v svoji enkratnosti in v ljubezni lastnega bistva z vsemi združeni v enost. A vendar je naše zavedanje enosti pogosto bolj rezultat zavestnega osredotočanja nanjo, kot pa izkušnja našega vsakdana.

In tako smo ljudje, ki se v gorečnosti zadovoljevanja svojih želja zatečemo k manipulaciji in smo ljudje, ki smo, v želji, da dokažemo svojo nedolžnost, pripravljeni ugajati marsikomu in narediti marsikaj.

In življenje ustvari dogodek, v katerem se oba moteča vzorca srečata in nam tako ponudi svoj največji dar – priložnost, da ju ozavestimo, presežemo in stopimo korak bliže, k samemu sebi.

Alenka Leonarda