Uredništvu,

ko se dogodi, da nekaj "zaškripa" v sistemu Pozitivk potem se z vso resnostjo vprašamo kaj bi se dogodilo, če bi se nepredvideno zaradi uničujočih "črvov" ali drugih dejavnikov datoteke uničile in da bi bili ob vso kulturno dediščino in duhovni spomin, ki ga Pozitivke nosijo na svojih računalniških diskih. Ob tem se vprašamo kako je urejeno s posprodukcijskim procesom. Sedaj je možno dobiti sleherni objavljeni prispevek in komentar. Datoteke se polnijo in prišel bo dan, kot bo treba tudi določene stare datoteke arhivirati in jih dokumentirati. Po zakonu se vse knjige in časopisi, ki izidejo dostavljajo v določenem številu izvodov tudi NUK-u, da so trajno na razpolago za znanstveno-raziskovalno delo in tudi na vpogled zainteresiranim. Internetni časopis Sončeve pozitivke predstavlja prav tako kulturno dediščino in duhovni spomin kot vsak drugi medij ali knjiga. Jasnih odgovorov še ni. Na internetu sem našla zanimiv članek o dokumentiranju avdiovizualnega gradiva, ki ga v nadaljevanju prilepim. Vsekakor velja razmisliti! Škoda bi bila ogromna, če bi se uničil ves arhiv kulturne dediščine in duhovnega spomina Pozitivk.
Tatjana
-----------------------------------------------------------------------

Članek:
Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier, Goethejevim inštitutom, Galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.

Projekt podpirata Ministrstvi za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti, obstoječe stanje v slovenskem prostoru in njihovo dostopnost. Prikazal bo razmere in možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov, primere javnih, strokovnih in avtorskih arhivov ter strategije za njihovo razpečevanje. Hkrati bo odprl diskusijo o infrastrukturnih pogojih za tvorjenje analognih in digitalnih AV arhivov ter vlogi države pri njihovem omogočanju in spodbujanju v okviru programov varstva kulturne dediščine.

Avdiovizualno gradivo, tako avtorska video dela kakor dokumentarni projekti, pa tudi nezmontirani posnetki tvorijo pomemben segment materialne in duhovne premične kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Kljub obširni in izjemno pomembni produkciji videa in novih medijev pa v Sloveniji ne obstaja digitalni AV arhiv sodobne vizualne umetnosti. Avdiovizualni material na bolj ali manj sistematičen način hranijo državne ustanove in različne nevladne organizacije in posamezniki. Vprašanje je, kaj pravzaprav narediti z zbranim materialom, pa tudi s tekočimi video in novomedijskimi deli in z dokumentarnimi posnetki, ki sproti nastajajo in se kopičijo. Posamezniki in organizacije redno dokumentiramo svoje programe in projekte, pa tudi širše dogajanje in dogodke. Posnetkov pa pogosto nikoli ne selekcioniramo, klasificiramo in zmontiramo. To gradivo je v svoji "surovi" obliki težko dostopno strokovnjakom in javnosti, je slejkoprej založeno in izgubljeno. Ministrstvo za kulturo, Oddelek za kulturno dediščino, pa doslej tej problematiki ni posvečalo ustrezne pozornosti, češ da so video in novi mediji "premlade" kategorije za uvrstitev na seznam kulturne dediščine, medtem ko je bilo dokumentiranje in arhiviranje na nekaterih drugih umetnostnih področjih, denimo uprizoritvenih umetnostih, že prepoznano in podprto.

Nameni in cilji projekta:
- vzpostavitev platforme za ohranitev, predstavljanje in razpečevanje avdiovizualnih vsebin (kontekstualna raven);
- obravnavanje in vključitev avdiovizualnih (video) arhivov pod področje premične kulturne dediščine (politična raven);
- seznanitev z različnimi modeli in primeri ohranjanja/arhiviranja, strategijami predstavljanja in načini razpečevanja/dostopa (teoretična raven);
- produkcija digitalnih arhivov udeležencev delavnice z opcijo, da se v okviru založniškega programa SCCA-Ljubljana začne z izdajo avtorskih DVD-jev (praktična raven).
Spodbuditi želimo tudi prakso odprtih in konstruktivnih izmenjav in emancipirano delovanje umetnikov v sistemu sodobne umetnosti, katerega pomemben del je tudi
postprodukcijski proces - dokumentiranje, arhiviranje in razpečevanje - ter samostojno tvorjenje lastnega arhiva in predstavitvenega materiala, pa tudi razpolaganja z njim.
Vodje delavnic in predavatelji so domači in mednarodni strokovnjaki, aktivni na področju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpečevalske namene mimo prevladujoče komercialne logike.
Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com,
http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com
--------------------------------------------------------------------

[ Odgovori na to | # ]