V prvem četrtletju leta 2004 je informacije na spletnih straneh javne uprave petindvajseterice iskalo oziroma pridobilo 45 odstotkov državljanov EU, starih od 16 do 74 let, ki uporabljajo internet, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Spletne urade je v tem obdobju obiskalo tudi 51 odstotkov podjetij z dostopom do medmrežja. V Sloveniji je e-storitve izkoristilo 32 odstotkov posameznikov in 49 odstotkov podjetij z dostopom do spleta.

Najpogosteje so informacije na spletnih straneh državne uprave iskali posamezniki na Finskem (62 odstotkov uporabnikov interneta), Danskem (56 odstotkov), v Luksemburgu (55 odstotkov), Španiji in na Madžarskem (v obeh 54 odstotkov) ter v Nemčiji (51 odstotkov).Največ obrazcev so z medmrežja sneli posamezniki v Luksemburgu (44 odstotkov vseh uporabnikov interneta) in Španiji (29 odstotkov), medtem ko je zabeleženo povprečje v celotni EU 20 odstotkov. Največ izpolnjenih obrazcev pa so po spletu posredovali prav tako v Luksemburgu (32 odstotkov) ter v Estoniji in na Portugalskem (v obeh 26 odstotkov); povprečje v petindvajseterici je bilo 12 odstotkov.

E-storitve je v petindvajseterici izkoristilo največ podjetij na Švedskem (94 odstotkov vseh podjetij z dostopom do spleta), Finskem (90 odstotkov), v Estoniji (87 odstotkov), Litvi (78 odstotkov), na Češkem (75 odstotkov), v Luksemburgu (71 odstotkov) in Grčiji (70 odstotkov). Švedska (91 odstotkov), Finska (87 odstotkov) in Estonija (81 odstotkov) so zabeležene tudi kot države z najvišjim odstotkom podjetij, ki so z medmrežja snemala obrazce; povprečje v celotni EU je po Eurostatovih podatkih 46 odstotkov. Največ izpolnjenih obrazcev pa so po spletu poslala podjetja na Poljskem (79 odstotkov), Portugalskem (65 odstotkov) in Finskem (63 odstotkov); zabeleženo povprečje je 32 odstotkov.

V Sloveniji je v obravnavanem obdobju obrazce s spleta snelo 19 odstotkov posameznikov in 46 odstotkov podjetij z dostopom do medmrežja, izpolnjene obrazce pa je po spletu poslalo osem odstotkov posameznikov in 38 odstotkov podjetij. Učinkovita e-uprava je eden temeljnih ciljev akcijskega načrta EU o informacijski družbi za leto 2005. Načrt je nastal v okviru uresničevanja ciljev lizbonske strategije, ki predvidevajo, da bi EU postala najkonkurenčnejša na znanju temelječa družba na svetu. Državni organi v tem duhu pospešeno oblikujejo spletne strani za podjetja in posameznike, ki omogočajo lažje, cenejše in učinkovitejše izvajanje postopkov in zagotavljanje storitev.

Eurostat v poročilu prikazuje ugotovitve raziskav o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v interakciji posameznikov in podjetij z vladnimi organi v EU, Bolgariji, Romuniji, Turčiji, na Norveškem in v Islandiji. Del raziskave o uporabi spletnih informacij in obrazcev med posamezniki temelji na podatkih iz dvajsetih članic unije, podatki za Belgijo, Francijo, Italijo, Slovaško in Malto namreč niso bili na voljo. Prav tako niso bili dostopni podatki o uporabi spletnih informacij in obrazcev v podjetjih na Danskem, Malti in v Franciji. Poročilo vključuje tudi analizo dostopnosti javnih storitev na spletu, ki je pokazala, da so spletne storitve, namenjene posameznikom, najbolj razvite v Veliki Britaniji, na Švedskem in v Avstriji, storitve za podjetja pa na Danskem in v Estoniji.
www.dnevnik.si