Razvpito delo Spopad civilizacij ameriškega avtorja Samuela P. Huntingtona je slovenskim bralcem odslej na voljo tudi v slovenščini.

450 strani obsegajoče delo, ki ga je prevedla Barbara Simoniti, so izdali pri založbi Mladinska knjiga, spremni besedi pa sta napisala docenta na Fakulteti za družbene vede (FDV) Jernej Pikalo in Matevž Tomšič. Prevajalka, avtorja spremnih besed in urednica Nela Malečkar so o knjigi spregovorili na današnji predstavitvi na FDV.

Spopad civilizacij je knjiga, ki je razširitev in poglobitev Huntingtonovega znamenitega članka, objavljenega v ameriški strokovni reviji Foreign Affairs leta 1993 z naslovom Spopad civilizacij?, ki je po mnenju urednikov revije sprožil več razpravljanja kakor katerikoli drug članek, objavljen vse od 40. let prejšnjega stoletja.


Knjiga za razliko od članka v naslovu nima več vprašaja, kar je Tomšič pojasnil s tem, da je bil članek hipoteza, medtem ko gre v knjigi že za potrditev te hipoteze. Avtor v svoji hipotezi, ki je dvignila toliko prahu, sicer pravi, da bo osrednja in najnevarnejša razsežnost nastajajoče globalne politike konflikt med skupinami iz različnih civilizacij, ki jih je po Huntingtonu osem.

Pikalo je ob predstavitvi knjige, ki je slovenski prevod dobila deset let po tem, ko je bila napisana, izpostavil nekatere teoretične, pa tudi praktične podrobnosti. Tako je opozoril, da ne gre za klasično akademsko delo, saj je po metodologiji izrazito pozitivistično, hkrati pa imajo Huntingtonove trditve zaradi pogostosti uporabe in vpliva na realne politične dogodke možnost, da postanejo paradigma.

Poudarjanje, da bodo vse pogostejši stiki med civilizacijami vodili k večjemu samozavedanju posamezne civilizacije in s tem k večji konfliktnosti, ne pa k zbliževanju in sodelovanju, je po Pikalovem mnenju precej enostransko predstavljena trditev. Hkrati pa je Pikalo poudaril, da pri tej trditvi ne gre za spodbujanje konfliktov; to bi bila po njegovih besedah napačna interpretacija.

Tomšič pa je pozornost usmeril na Huntingtonov pogled na vrednote, ki jih v Spopadu civilizacij opredeli kot vzrok za konec zahodne civilizacije. Propad Zahoda bo po Huntingtonu tako posledica problema vrednot in ne posledica gospodarskih in političnih dejavnikov. Huntington tako pravi, da vrednote, kot so demokracija, človekove pravice in svoboda, niso univerzalne, temveč specifično zahodne.

Pri Huntingtonu gre za zanimivo povezovanje med teorijo in prakso, oziroma vpliva teorije na prakso, je še povedal Pikalo, ki pa ni zavzel trdnega stališča, ali je Huntington dober napovedovalec dogodkov ali ima moč vplivanja na te dogodke.Avtor knjige je bil med drugim namreč med letoma 1973 in 1985 član Trilateralne komisije, ki je med najvplivnejšimi zasebnimi globalnimi mrežami pomembnih ljudi doslej. Leta 1975 je napisal eno najbolj kontroverznih poročil tej komisiji z naslovom Kriza demokracije, v katerem pravi, da prevelika demokratičnost preobremenjuje politični sistem in s tem povzroča neučinkovitost delovanja vlad.

Tako urednica kot prevajalka sta medtem poudarili potrebo po prevajanju še nadaljnjih del s področja preučevanja civilizacij, tako klasičnih kot sodobnih. Sta pa opozorili, da je pri tem veliko odvisno tudi od finančnih sredstev in ne le namena ali želje.
www.dnevnik.si