Tale je pa kruta, ampak resnična... Saj dovoliš, da se vrnem na polže, ampak samo na hišice, ki jih rada zbiram. Takole polakirane se zdijo bolj trdne:))) Če je polž ušel na zeleno solato ne vem, ker ga ni bilo več noter, ko sem našla hišico... Je pa zanimiv tudi polž, seveda. Predvsem v smislu odnosa, ki se razvija počasi in z zagotovostjo lahko rečeš, da je vsebina hišice bolj pomembna, kot vse daleč naokrog. Ampak po drugi strani, spada vse skupaj. Človek pač mora imeti zadovoljene vse potrebe, vsaj tiste osnovne, da lahko gradi dalje. Si nisem znala predstavljati te ljubezni do polžev v otroških letih, sedaj že vem, da je bila ljubezen globja in sem že takrat vedela, kaj me privlači na polžu, ki sam prinese hišico:)) Zato še zmeraj zbiram hišice, jih lakiram in toleriram počatnost polža, ki mi nosi druga spoznanja, me dopolnjuje tam, kjer se končajo osnovne potrebe...


---
Klavdija KIA Zbičajnik

[ Odgovori na to | # ]