Od kod prihaja moč našega življenja? Kako se ustvarja? Kam je usmerjena?

Če bi vprašali znanstvenike, bi nam odgovorili, da moč dobivamo z vnosom hrane in pijače v telo, ter z mnogimi procesi, ki se odvijajo znotraj naših organizmov. Vendar je resnica v tem, da moč, ki nas resnično žene naprej, ki nas premika in usmerja, torej tista globoka moč in energija, ki se nahaja v vsakem od nas, prihaja iz našega srca in duše. V življenju smo se velikokrat ustavili, padli, se spotaknili, vendar po vsakem padcu počasi vstanemo, postanemo močnejši in gremo naprej.

Po vsakem padcu sledi obdobje, ko se nam zdi, da se težko pobiramo in gremo naprej. Sprašujemo se, če sploh imamo voljo za takšen korak. Sprašujemo se, kam sploh naj gremo. In seveda, zakaj, če pa se nam vse ruši in nas dela nemočne. Ne vidimo sonca kako sije, ne vidimo čudovite narave okoli nas, počutimo se, kot da hodimo po dolgem tunelu, vendar po kar nekaj prehojene poti, se nam na koncu tunela začne prikazovati svetloba in ko izstopimo iz tunela, opazimo sonce, naravo, življenje okoli nas.


In ko se končno, po vseh padcih in tegobah poberemo, nas življenje prikuje trdno na tla. Postanemo trši, sebičnejši in gluhi za vse lepo okoli nas, za vso ljubezen, ki nas obkroža. Glavo obračamo stran, ker se bojimo, da bi nas zopet kaj prizadelo in bi zopet padli in prišli v tisti temačen tunel.

V lastni sebičnosti zavračamo lepoto življenja in sreče, ki nam jo prinaša vsak novi dan. Tisti, ki je že velikokrat padel, išče pot in se sprašuje zakaj mora biti tako. Samo tisti ve, kako je težko najti moč življenja, ki ga bo potisnila v novo življenje. In ravno to novo življenje naj bi bilo tisto, ki nam daje moč za naprej. Nihče od nas ne umre v resnici. Vsak živi v novem življenju, ki prihaja za nami.

Imejte moč in vero. Čeprav boste dolgo čakali, bo prišlo novo življenje in nova moč. In ravno takrat, ko se vam vse zdi brez smisla, pride kakor strela. Iznenada. Nemogoče postane mogoče, neresnično postane resnično. Upanja se spremenijo v stvarnost.

Svet je narejen po pravilih, ki je nam ljudem včasih nerazumljiv. Naš um ni pripravljen razumeti vsega tega, kar se dogaja okoli nas in nam vedno ponuja tisti svoj »zakaj?«. Verjeti moramo v to, da ima vse nek svoj smisel. Včasih rabimo dosti časa, da ta smisel odkrijemo. Mogoče moramo biti bolj potrpežljivi sami s sabo in z drugimi, ki nas obkrožajo. In nato, ko končno po vseh padcih vstanemo, se zavemo, da tisti, ki je za nami ni konec, ampak novi začetek. Ne umira stari svet, ampak se rojeva novi.

Ne dopustimo, da novo življenje zaradi naše sebičnosti in hladnosti, ne zaživi. Samo to je lahko lesnična moč življenja.

Prispelo po E-pošti