Smrtonosen virus ptičje gripe tipa H5N1 se vse bolj približuje EU. Potem ko so navzočnost omenjenega tipa virusa v četrtek potrdili v Turčiji, so v soboto iz britanskega laboratorija potrdili, da so z njim okužene tudi živali iz delte Donave v Romuniji. Romunske oblasti so v nedeljo nadaljevale z izvajanjem potrebnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ptičje gripe in pobile več tisoč glav domače perjadi. Iz Turčije so sporočili, da so virus zajezili, vendar tveganje za nov izbruh ostaja.

Oblasti v Romuniji so potrdile, da so vso domačo perjad v vasi Ceamurlia de Jos, kjer so najprej odkrili virus ptičje gripe tipa H5N1, že pobili in razkužili vas. Kljub temu bo območje naslednjih 21 dni še ostalo pod nadzorom, šele nato pa ga bodo razglasili za "čisto virusa". Še vedno pa čakajo na rezultate vzorcev iz vasi Maliuc.

Tako Ceamurlia de Jos kot Maliuc ležita v provinci Dobrogea, ki je v karanteni. Vse avtomobile, tovornjake in vlake, ki potujejo med regijo in ostalim delom države, razkužijo, država pa je že odredila večji nadzor nad domačo perjadjo v sosednjih območjih, je v nedeljo pojasnil romunski minister za zdravje Gheorghe Flutur.

Obe omenjeni vasici sta še pod strožjim nadzorom. Policija ne dovoli prehoda v vas ali iz vasi, uradniki v zaščitnih oblekah pa razkužujejo območje. Oblasti so kmetom prepovedale izpust živali na prosto, saj se bojijo, da bi te lahko prišle v stik s prosto letečimi pticami in se okužile. Flutur je povedal, da so testi v okoliških območjih pokazali, da se virus gripe ni razširil in da karantena deluje.

Hkrati so romunske oblasti pozvale tudi sosednje države - Moldavijo, Ukrajino in Rusijo - naj sodelujejo pri odpravi virusa iz regije.

Turške oblasti so v nedeljo zatrdile, da se virus ptičje gripe ni prenesel iz vasi Kiziksa, kjer so ga odkrili minuli teden. Bi pa lahko divje ptice virus prenesle tudi na druga območja, so dodali.

Hkrati so pojasnili, da poteka preiskava pogina približno 1000 piščancev na vzhodu Turčije ob meji z Iranom, pri katerih pa prvi laboratorijski rezultati niso pokazali okužbe z virusom ptičje gripe. Natančnejši rezultati bodo sicer znani čez pet ali šest dni. Iranske oblasti so sicer v soboto sporočile, da je na severozahodu države skrivnostna nalezljiva bolezen povzročila smrt 3692 divjih rac. Tudi v Iranu so izključili možnost ptičje gripe, nadaljnji testi pa naj bi pokazali, zakaj je dejansko šlo. Približno 1000 piščancev naj bi v minulih 15 dneh poginilo tudi v turški vasi blizu mesta Halfeti, ki leži v jugovzhodni provinci Sanliurfa. Tudi pri teh pticah naj ne bi šlo za virus ptičje gripe, več pa bo znano čez nekaj dni.

Na preiskave v laboratorij v Sofiji so osem mrtvih divjih rac, ki so jih v petek in soboto odkrili v osrednjem delu države, poslali tudi iz Romunije.

Virus tipa H5N1 je podoben tistemu, ki je leta 2003 sprožil epidemijo v JV Aziji in povzročil okoli 60 smrtnih žrtev med ljudmi. Od tam je, glede na domneve, virus s pticami selivkami prek Kitajske in Rusije dosegel Evropo. Po pojavu bolezni v Turčiji in Romuniji pred tednom dni, so v EU stekle polne priprave na morebiten izbruh ptičje gripe tudi v povezavi sami.

Virus ptičje gripe je bil v Romuniji potrjen že v četrtek, ko je Evropska komisija formalno prepovedala uvoz živih ptic, perutninskega mesa in drugih izdelkov iz te države v EU, za enake ukrepe pa se je že v začetku tedna, ko so virus odkrili v Turčiji, odločila tudi v primeru slednje.

Gre za ukrepe, ki bodo države zavezali k zmanjševanju tveganja za stik med divjimi pticami in domačo perutnino na najbolj izpostavljenih območjih, kot so močvirja in drugi predeli, kjer se pogosto zadržujejo ptice selivke; s slednjimi naj bi se glede na domneve virus tudi širil.

Slovenija omenjene ukrepe po navedbah generalne direktorice VURS Vide Čadonič Špelič izvaja že od konca avgusta, veterinarji z območnih veterinarskih uradov pa so v petek obiskali 40 registriranih rejcev perutnine, da bi ugotovili, kakšno je stanje na terenu. Prav tako je VURS za sredo sklical sestanek z vsemi registriranimi rejci perutnine, da jim bo na enem mestu vnovič predstavil ukrepe v zvezi s ptičjo gripo.

Obenem je evropski komisar za varstvo zdravja in potrošnikov Markos Kiprianu pozval k cepljenju proti gripi pri ogroženih skupinah prebivalstva, kot so starejši in kronični bolniki, ter k nabavi protivirusnih zdravil. V Bruslju sicer poudarjajo, da je ptičja gripa za zdaj bolezen, ki ogroža zdravje živali, primeri okužbe ljudi so bili v Aziji zabeleženi le pri posameznikih, ki so bili v tesnem stiku s pticami v okoliščinah, ki jih v Evropi običajno ni najti.

V Turčiji so sicer v petek za devet ljudi iz province Mansa, kjer je poginilo več ptičev, že odredili zdravstveno opazovanje, po sporočilu, da je v njihovi okolici skrivnostno poginilo 40 golobov. Vzorce so že poslali na laboratorijske teste v Izmir.

Predstavnik turškega ministrstva za zdravje Ramazan Uzun je v soboto izjavil, da ni nevarnosti za izbruh epidemije ptičje gripe v državi, pri okužbah v provinci Mansa pa naj bi šlo za osamljen primer, ki so ga že rešili. Kljub temu so tamkajšnji veterinarski strokovnjaki precej bolj previdni.

Švicarska farmacevtka družba Roche, ki izdeluje protivirusno zdravilo tamiflu, je državi že podarila 20.000 škatlic zdravila, s katerim naj bi zaščitili delavce, ki bodo prišli v stik z okuženo perutnino, 2400 škatlic pa je Roche podaril Romuniji. WHO je družba podarila dva milijona škatlic zdravila za nujno zalogo v primeru izbruha pandemije.

Bojazen pred izbruhom epidemije ptičje gripe je vse večja tudi v EU; več evropskih držav je namreč v soboto svojim državljanom priporočilo, naj bodo v primeru, da potujejo na ogrožena območja, nadvse previdni in naj se izogibajo stikom v živimi ali mrtvimi domačimi oziroma divjimi pticami. Prav tako oblasti prebivalce evropskih držav pozivajo, naj ne izgubljajo glave, potem ko so ponekod ljudje dobesedno zavzeli lekarne v iskanju zdravil proti gripi.

Preplah zaradi ptičje gripe je zajel tudi Srbijo in Črno goro, ki se je prav tako lotila priprav za obrambo pred morebitno pandemijo. Ne le zaradi sosedne Romunije, ki je po Turčiji druga evropska država, za katero so že potrdili okužbo živali s smrtonosnim virusom ptičje gripe tipa H5N1. V SČG je namreč nekaj večjih območij, ki so znana prezimovališča ptic selivk.

Medtem se krepijo tudi prizadevanja na področju farmacevtskih raziskav; Velika Britanija je tako napovedala, da bo v raziskave nalezljivih bolezni vložila dodatna dva milijona funtov. V projektu naj bi sodelovala Britanski svet za medicinske raziskave in Kitajska raziskovalna agencija.

Visoki predstavnik britanskega ministrstva za zdravje Liam Donaldson je v nedeljo opozoril, da bi lahko ptičja gripa v primeru pandemije v Veliki Britaniji zahtevala najmanj 50.000 smrtnih žrtev. Kot je povedal, v Veliki Britaniji vsako zimo zaradi gripe umre 12.000 ljudi, ta številka pa bi lahko bila petkrat večja, če bi virus ptičje gripe mutiral v obliko, ki bi bila prenosljiva med ljudmi.

"V primeru pandemije bi bila težava v tem, da obstoječa cepiva ne pomagajo. Razviti bi morali novo cepivo. Poleg tega ljudje nimajo naravne imunosti, saj tega virusa do zdaj še ni bilo," je dejal Donaldson.
www.dnevnik.si