POGLAVJE 135

Jezus uči v templju. Razkriva globine poslanstva Kristusa. Voditelji ga hočejo kamnati, a Jezus izgine.
1 Bilo je po prazniku. Jezus, Peter, Jakob in Janez so sedeli v tempeljski zakladnici.
2 Ostalih devetero se je vrnilo v Kafarnaum.
3 Ljudstvo je polnilo tempeljske dvore in Jezus je govoril:
4 "Jaz sem svetilka. Kristus je olje Življenja. Sveti Dih je Ogenj. Glejte Luč! Kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, ampak bo imel Luč Življenja."
5 Učitelj postave mu je rekel: "Ti pričuješ sam za sebe, torej tvoje pričevanje ne more biti resnično."
6 Jezus pa je rekel: "Če jaz pričujem za sebe, govorim to, kar je res, kajti vem, odkod sem prišel in kam grem.
7 Nihče v mesu ne more pričevati za mene, ker nihče ne more vedeti, odkod sem prišel in kam grem.
8 Moja dela pričujejo za resnico, ki jo govorim. Kot človek bi ne mogel govoriti besed, ki jih govorim. To so besede Svetega Diha. Torej je Oče, ki pričuje za mene."

9 Učitelj postave ga je vprašal: "Kje živi tvoj oče?"
10 In Jezus je odgovoril: "Vi mene ne poznate, sicer bi poznali mojega Očeta, če pa bi poznali Očeta, bi poznali Sina, kajti Oče in Sin sta eno.
11 Jaz bom odšel in vi me ne boste našli. Kamor namreč grem, tja vi ne morete priti, ker ne poznate poti.
12 Poti pa ne morete najti, ker so vaša srca groba, vaša ušesa naglušna, vaše oči zaprte.
13 Luč Življenja ne more sijati skozi motno kopreno, ki ste jo potegnili okrog svojega srca.
14 Ne poznate Kristusa, če pa Kristusa ni v srcu, v njem ni Luči.
15 Jaz prihajam, da ljudem razglašam Kristusa, toda vi ga ne sprejemate. Zato boste ostali v temi in v senci greha, dokler ne verujete besedam, ki jih govorim.
16 Toda vi boste sina človekovega razvrednotili, odstranili ga boste in se boste smejali, ko ga boste videli umreti.
17 Toda potem pride majhna luč in spoznali boste, da sem, kar sem."
18 Ljudje niso dojeli pomena besed, ki jih je govoril.
19 Nato je govoril ljudstvu, ki je vanj verovalo in jim je rekel: "Če bivate v Kristusu in Kristus biva v vas in če ohranjate moje besede v svojem srcu,
20 ste vi pot, ste vi učenci na poti in vedeli boste, kaj je resnica, in resnica vas naredi svobodne."
21 Ljudstvo pa še vedno ni razumelo. Rekli so: "Mi smo Abrahamov zarod in smo že svobodni. Nikdar nismo bili nikogar sužnji. Zakaj praviš, da bomo svobodni?"
22 In Jezus je rekel: "Ne veste, da kdorkoli dela greh, je suženj greha, biva v vezeh greha?
23 Če ne grešite, tedaj ste svobodni. Če pa grešite v mislih ali v besedah ali v dejanju, tedaj ste sužnji in nič, razen resnice, vas ne more osvoboditi. Če pa ste svobodni po Kristusu, tedaj ste resnično svobodni.
24 Abrahamov zarod ste, a vendar me hočete usmrtiti, ker govorim resnico Abrahamovo.
25 Abrahamovi otroci ste po mesu. Toda, glejte, pravim vam: Je Abraham Duha, ki ga vi ne poznate?
26 V duhu ste otroci svojega očeta in vaš oče je hudič. Na njegovih besedah visite in njegovo voljo izpolnjujete.
27 On je bil ubijalec od začetka. On ne more govoriti resnice, kadar pa laže, govori iz sebe. On sam je laž in je oče samega sebe.
28 Če bi bili vi otroci mojega Očeta-Boga, tedaj bi lahko slišali besede Boga. Jaz govorim besede Boga, a vi jih ne morete prenesti."
29 Neki farizej je vstal in rekel: "Ta človek ni eden od nas, to je preklet Samarijan in je obseden."
30 Toda Jezus ni upošteval farizejevih in pismoukovih besed. Vedel je, da so vsi ljudje vedeli, da je Jud.
31 Tedaj je rekel: "Kdorkoli se drži mojih besed, ne bo nikdar umrl."
32 Učitelj postave pa je rekel: "Zdaj vemo, da je obseden. Naš oče Abraham je umrl, vsi preroki so umrli, ta človek pa pravi: Kdor se drži mojih besed, ne bo nikoli umrl.
33 Je ta človek večji od našega očeta Abrahama? Ali je nad preroki? Vsi ti so pa umrli."
34 In Jezus je rekel: "Vaš oče Abraham se je razveselil, ko je videl moj dan. Videl ga je in je bil vzradoščen."
35 Učitelj postave je odvrnil: "Ti nespametnež. Nisi še petdeset let star, si mar videl Abrahama?"
36 Jezus je odgovoril: "Pred Abrahamovimi dnevi sem jaz."
37 Zopet so bili pismouki in farizeji ogorčeni. Prijeli so kamenje, da bi Jezusa kamnali, toda, podobno prividu ponoči, je izginil. Ljudje niso vedeli, kam je odšel.

POGLAVJE 136

Jezus uči v templju. Pove priliko o usmiljenem Samarijanu. Gre v Betanijo. Uči v Lazarjevi hiši. Kara Marto zaradi pretirane zaskrbljenosti.
1 Jezus pa je zopet stal znotraj tempeljskih dvorov ter učil.
2 Učitelj postave je bil poslan, da ga izpraša in najde razlog za ukor ter ga obtoži za prekršek.
3 Rekel je Jezusu: "Gospod, povej, kaj mi je storiti, da prejmem večno življenje?"
4 In Jezus mu je odgovoril: "Poznaš postavo. Kaj pravi ta?"
5 Učenik postave je odvrnil: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi močmi in vsemi mislimi, svojega bližnjega pa kakor samega sebe."
6 Jezus nato: "Res je, dobro si odgovoril. Izpolnjuj to, pa boš živel."
7 Učitelj postave je vprašal: "Kdo je moj bližnji?"
8 In Jezus je začel pripovedovati: "Neki moški je bil na poti iz Jeruzalema v Jeriho, ko so ga napadli roparji, ga pretolkli, potem so ga oropali in pustili ob poti krvavečega.
9 Mimo je prišel farizej. Vidi ranjenca, toda ker ni imel časa, se je izognil na drugo stran ceste.
10 Pride levit, a ker si noče umazati duhovniške obleke, gre mimo.
11 Učitelj postave, na svoji poti v Jeriho, vidi umirajočega in si pravi: Če bi pri tem lahko zaslužil šekel, bi možu pomagal. Toda nima ničesar, za dobrodelnost pa nimam časa. - In gre mimo.
12 Tedaj pride mimo tujec iz Samarije. Ko vidi ranjenca, se mu v srce zasmili. Ustavi konja in ga razjaha.
13 Ko je ranjenca spravil k sebi, ga posadi na konja in pri gostilnici poskrbi, da ga negujejo, dokler se mu ne obnovijo telesne moči.
14 Gostilničarju izroči ves svoj denar, rekoč: Lahko, da ne bo zadostovalo, toda skrbi za nesrečneža; ko se vrnem, ti vse povrnem. Nato je nadaljeval svojo pot.
15 Torej, učitelj postave, kateri od teh štirih je bil bližnji njemu, ki je padel med razbojnike?"
16 Pravnik je odgovoril: "Oni, ki mu je izkazal usmiljenje. Tisti, ki se je zanj zavzel."
17 Jezus pa je rekel: "Pojdi in stori enako, pa boš živel."
18 Jezus, Peter, Jakob in Janez so odšli v Betanijo, kjer je živel Lazar.
19 Marija je sedela ob Jezusovih nogah ter poslušala besede Življenja, Marta pa je medtem stregla.
20 Marta je poklicala Marijo, da bi ji pomagala pri strežbi; ta pa ni hotela pustiti Gospoda.
21 Tedaj Marta reče Jezusu: "Ti ni mar, da me Marija pusti ves dan samo nositi breme strežbe? Prosim, ukaži ji, naj mi pomaga."
22 Jezus pa je rekel: "Preveč se, Marta, brigaš za svoje goste. Ni treba, da te zadeve (vsakdanjega) življenja vznemirjajo.
23 Utrujaš se z neznatnimi rečmi, zanemarjaš pa to, kar je potrebno bolj kot vse drugo.
24 Tvoja sestra tu si je izvolila mnogo boljši del, ki ga ji nihče ne more vzeti."

POGLAVJE 137

Jezus gre z apostoli molit v odmaknjen kraj. Uči Lazarja moliti. Vzorna molitev. Vrednost nestrpne molitve. Prilika o nestrpni gospodinji.
1 Zvečer so Jezus, Peter, Jakob in Janez z Lazarjem odšli iz vasi na prosto, da bi molili. Lazar pa je zaprosil Jezusa: "Nauči me moliti."
2 Jezus je rekel: "Molitev, ki sem jo učil dvanajstere, ko smo bili v Galileji, je Bogu všeč. Ko torej moliš, reci samo:
3 "Naš Oče-Bog, ki si v nebesih. Tvoje ime je sveto, tvoje kraljestvo prihajaj, da se bo izpolnjevala tvoja volja na zemlji kakor v nebesih.
4 Danes nam daj naš potrebni kruh.
5 Pomagaj, da pozabimo, kar nam drugi dolgujejo, zato da bomo oproščeni vseh lastnih dolgov.
6 Ščiti nas pred zankami skušnjavca, ki so za nas prenevarne.
7 Ko pa pridejo, nam daj moči, da zmagamo."
8 Nato je se dostavil: "Utegne se zgoditi, da poln odgovor na tvojo molitev dozdevno ne pride tako hitro.
9 Vendar ne postani malodušen. Moli spet in spet, kajti Bog te bo uslišal."
10 Spet je povedal priliko: "Ko je bila ponoči sama, pridejo h gospodinji iznenada lačni gostje, ki ves pretekli dan niso ničesar užili.
11 Ker sama nima kruha, gre opolnoči klicat prijateljico in jo zaprosi: Posodi mi tri hlebce kruha, ker so prišli k meni gostje, pa nimam ničesar postaviti prednje.
12 Prijateljica je odvrnila: Zakaj me motiš opolnoči? Vrata so zaprta, otroci so pri meni v postelji, zato ne morem vstati, da bi ti dala kruha. Dobiš ga lahko jutri.
13 Gospodinja je prosila znova in znova, in ker je prosila in se ni dala odpraviti, je prijateljica končno vstala in ji dala kruh.
14 Glejte, povem vam: Prosite stanovitno, pa boste prejeli; iščite v zaupanju, pa boste našli; trkajte v iskrenosti, pa se vam bodo vrata odprla.
15 Vse je vaše, zato pa, kadar prosite, prosite ne kot berač, ampak kot prosi otrok, pa vam bo zadoščeno.
16 Sin lahko očeta zaprosi za hleb kruha. Oče mu ne bo nikakor namesto kruha dal kamen.
17 Ali, če bi ga prosil ribe, oče sinu gotovo ne bo dal škorpijona. In če ga ob priliki zaprosi jajca, mu gotovo ne bo namesto tega dal komad proda iz potoka.
18 Pomislite: Če ljudje, ki so zemeljski, svojim otrokom na zemlji umejo naklanjati dobrot v obilju, ali vam ne bo vaš nebeški oče obilno naklanjal, kadar ga boste česa prosili?"

POGLAVJE 138

Skupina sreča v Jeruzalemu moža, slepega od rojstva. Jezus poučuje o vzroku bolezni in nesreč.
1 Gospod, z njim Peter, Jakob in Janez, so bili v Jeruzalemu neko soboto.
2 Stopajoč po poti, so videli moža, slepca. Bil je slep že od rojstva.
3 Peter je rekel: "Gospod, če greh povzroča bolezen in telesne nedostatke, kdo je bil v tem primeru grešnik, starši ali on?"
4 Jezus je odgovoril: "Vsakršno trpljenje je delno odplačevanje kakega dolga, oziroma dolgov, ki so bili storjeni.
5 Obstaja zakon zadoščevanja, ki je nepogrešljiv in je povzet v naslednjem življenjskem načelu:
6 Karkoli nekdo prizadene drugemu, to bo nekdo drug prizadel njemu.
7 V tem je smisel judovskega zakona, izraženega kratko v besedah: Zob za zob, življenje za življenje.
8 Kdor proti komu greši v misli, besedi ali dejanju, se zadolži glede postave, pa bo nekdo drug enako grešil proti njemu v misli, besedi ali dejanju.
9 In kdor prelije kri kakega človeka, bo prišel zanj čas, ko bo nekdo prelil njegovo kri.
10 Trpljenje je jetniška celica, v kateri mora človek biti tako dolgo, da poravna svoje dolgove, razen če ga osvobodi duhovni mojster, ki mu nudi boljše priložnosti za poravnavo svojega dolga.
11 Trpljenje je neke vrste znamenje, da nekdo ima dolgove, ki jih velja poravnati.
12 Poglejte tega človeka! Nekoč, v kakem drugem življenju je bil krut in je sočloveka kruto oropal vida.
13 Starši tega človeka so se nekdaj odvrnili od slepca, ki si ni znal pomagati, ter so mu pokazali vrata."
14 Peter je nato vprašal: "Ali ni potem tako, da plačamo dolgove drugega, če ga z Besedo ozdravimo, če ga osvobodimo nečistega duha ali mu odvzamemo kakršnokoli nadlogo?"
15 Jezus pa je rekel: "Dolgov drugih ne moremo poravnati, toda z Besedo lahko nekoga osvobodimo trpljenja in težav
16 in mu s tem omogočimo, da poravna svoje dolgove s prostovoljnim žrtvovanjem v blagor ljudi ali drugih bitij.
17 Glejte, tega človeka lahko osvobodimo, da bo sposobnejši služiti človeštvu in poravnavati svoje dolgove."
18 Potem je Jezus poklical moža in mu rekel: "Ali želiš postati svoboden in prejeti vid?"
19 Mož je odgovoril: "Vse, kar imam, dam rade volje, da bi le videl."
20 Tedaj je Jezus s slino pomešal nekaj ilovice in s tem mazilom pomazal slepcu oči.
21 Izgovoril je Besedo in nato rekel: "Pojdi k studencu Siloam in se umij, medtem pa izgovarjaj 'Jahve', in sicer sedemkrat, pa boš videl."
22 Moža so privedli k studencu Siloam, kjer si je umil oči in izgovoril Besedo. V trenutku so se mu odprle oči in je videl.
23 Ljudje, ki so moža mnogo let videvali sedeti ob cesti in beračiti, so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da vidi.
24 Spraševali so: Ali ni to Job, ki je bil rojen slep in je posedal ob poti ter beračil?
25 Slišal jih je govoriti med sabo, pa je potrdil: "Da, to sem jaz."
26 Ljudje so ga vpraševali: Kako, da si ozdravljen? Kdo ti je odprl oči? -
27 Rekel je: "Mož, ki ga ljudje imenujejo Jezus, je naredil mazilo iz gline ter ga del na moje oči, nato mi je velel izgovoriti Besedo in se sedemkrat umiti v studencu Siloam. Storil sem, kot mi je ukazal, in zdaj vidim."
28 Neki pismouk je šel mimo in videl moža ter ga slišal pripovedovati, da mu je Jezus z Besedo odprl oči.
29 Zato je vzel moža s sabo v sinagogo ter zgodbo povedal duhovnikom. Ti so moža spraševali o čudežu.
30 Odgovarjal je: "Do danes nisem nikoli videl svetlobe, ker sem bil slep od rojstva.
31 Danes zjutraj sem sedel ob studencu Siloam. Mož, ki ga nisem poznal, mi je del na oči mazilo, ki ga je, kot so rekli ljudje - naredil iz gline. Ukazal mi je izgovoriti Besedo in si sedemkrat oči umiti v vodi. Storil sem kot je velel, pa sem videl."
32 Neki učitelj postave je vprašal moža: "Kdo je bil, ki ti je odprl oči?"
33 Mož je odgovoril: "Nekateri pravijo, da se imenuje Jezus in da prihaja iz Galileje. Drugi pa, da je sin Boga."
34 Pristopil je farizej in pripomnil: "Danes je sobota, nekdo, ki opravlja takšna dela na soboto, ni od Boga."
35 Nekateri duhovniki so zelo strmeli in rekli: "Slab človek ne bi nikoli mogel storiti čudeža, kot je ta. Imeti mora moč od Boga. " In tako so se prerekali med sabo.
36 Vprašali so Joba: "Kaj misliš ti o tem možu iz Galileje?"
37 Job je odgovoril: "Prerok je, poslan od Boga!"
38 Nekateri izmed duhovnikov pa niso verjeli, da je bil mož slep od rojstva, kajti - tako so menili - ni moči, ki bi sleporojenemu mogla odpreti oči.
39 Nato so privedli moževe starše, da bi pričali pred farizeji.
40 Ti so izjavili: "To je naš sin, ki je bil rojen slep. Kako je prejel luč oči, tega mi ne vemo. Odrasel je, naj vam pove sam. Vprašajte njega."
41 Bala sta se izpovedati svojo vero, da je v Jezusu Kristus, ki je prišel, da proglasi božjo moč; s tem bi namreč užalila duhovnike, ki bi ju nato izgnali iz sinagoge.
42 Voditelji so ponovili: "Ta Jezus je slab človek." Ozdravljeni je stopil prednje in rekel:
43 "Ta Jezus je lahko grešnik ali svetnik, jaz ne vem. Vem pa eno: Bil sem slep, a zdaj vidim."
44 Pismouki in farizeji so nato moža zaničevali: "Ti si pripadnik tega moža iz Galileje, mi pa smo pripadniki Mojzesovi. Tega moža ne poznamo in ne vemo, odkod je."
45 Job je odvrnil: "Čudno zares, da vi ne veste, odkod je, in vendar je meni oči odprl.
46 Vi veste, da samo božja moč zmore kaj takega.
47 Molitve grešnika Bog ne usliši, zato morate vedeti, da ni slab človek, kdor lahko uporablja božjo moč."
48 Farizeji so odvrnili: "Ti revež, spočet in rojen si v grehu, pa si zdaj drzneš nas učiti postave." Nato so ga vrgli iz sinagoge.

POGLAVJE 139

Jezus sreča in pouči moža, ki je bil slep. Razkriva skrivnosti kraljestva. O ovčjaku. Sebe razglasi za pastirja. Zapusti Jeruzalem in biva nekaj dni pri Massalianu.
1 Ko je Jezus slišal, kaj se je zgodilo in kako so duhovniki moža, ki ga je on ozdravil, vrgli iz sinagoge, ga je poiskal in vprašal:
2 "Ali veruješ v Boga in božjega sina?"
3 Mož je odvrnil: "Verujem v Boga, toda kdo je oni božji sin, o katerem govoriš?"
4 Jezus mu je rekel: "Božji sin je ta, ki govori s teboj."
5 Nato je mož izpraševal: "Zakaj praviš 'božji sin'? Je mar samo eden?"
6 In Jezus je odgovoril: "Po rojstvu so vsi ljudje božji sinovi. Bog je oče človeštva. Toda vsi niso sinovi Boga po veri.
7 Tisti, ki doseže zmago nad jazom, je božji sin po veri. Ta pa, ki govori s teboj, je zmagovalec in je imenovan božji sin, ker je vzorec za človeške sinove.
8 Kdor veruje in izpolnjuje božjo voljo, je božji sin po veri."
9 Mož je vzradoščen vzkliknil: "Gospod, verujem v Boga in v božjega sina."
10 In Jezus je rekel: "Prišel sem, da odprem vrata ječe in dam slepim vid. Toda glej, farizeji so slepi od rojstva.
11 Če z mazilom resnice mazilim njihove oči ter jim velim, naj gredo in se umijejo ter izgovore sveto Besedo, oni tega nočejo storiti. Ljubijo namreč temo."
12 Ljudske množice so se gnetle okrog Gospoda, ki je stopil prednje in govoril:
13 "Vi, možje Izraela, povem vam, da je božji hlev prostoren. Njega zidovi so močni, vhodno pot pa ima na vzhodu. Kdor tukaj ne vstopi v hlev, ampak se vanj pritihotapi drugje, je tat in prihaja ropat.
14 Pastir ovac stoji pri vhodu. Daje skrivni znak, potrka in čuvaj mu vhod odpre.
15 Nato pastir pokliče svoje ovce po imenu. Poznajo njegov glas in mu sledijo. Vstopijo v hlev skozi vhodna vrata.
16 Ovce glasu tujca ne poznajo. Nočejo mu slediti in zbežijo."
17 Ljudje niso doumeli prilike, ki jo je Jezus povedal. Tedaj je rekel:
18 "Kristus je vhodna pot v hlev. Jaz sem pastir ovac, in kdor gre za menoj skozi Kristusa, pride v hlev, kjer se pretakajo žive vode in je bogata paša.
19 Krivi preroki prihajajo in odhajajo. Izjavljajo, da so pastirji ovac. Pravijo, da poznajo pot, toda oni ne poznajo Besede moči. Čuvaj jim ne odpre vhoda, ovce ne upoštevajo njihovega klica.
20 Pastir ovac bo dal svoje življenje, da reši ovce.
21 Najemnik ubeži, da sebi reši življenje, ko volkovi napadejo ovčjak. Potem mala jagnjeta raztrgajo, ovce pa se razkropijo povsod naokrog.
22 Jaz sem pastir ovac. Jaz poznam svoje ovce. One poznajo moj glas, kakor Bog pozna mene in jaz Njega.
23 Oče me ljubi z nesmrtno ljubeznijo, ker svoje življenje darujem za ovce.
24 Svoje življenje oddam, kadar jaz hočem, pa ga lahko spet znova prejmem. Kajti vsak božji sin po veri ima moč, da svoje umrljivo telo odloži in si ga spet nadene. Te besede sem prejel od Boga."
25 Zopet so se ljudje prerekali med seboj. V svoj ih pogledih na Kristusa so se razhajali. Niso mogli doumeti besed, ki jim jih je Jezus govoril.
26 Nekateri so znova izjavljali: Obseden je ali pa ob pamet. Čemu poslušamo njegove besede?
27 Drugi pa so rekli: Njegove besede niso besede obsedenca. Ali mar nečisti duhovi odpirajo sleporojenim oči? -
28 Jezus je tedaj zapustil Jeruzalem in ostal nekaj dni pri Massalianu.