POGLAVJE 131

Jezus in Peter plačata tribut. Apostoli se potegujejo za prvenstvo. Jezusov očitek, praktični pouk. Prilika o dobrem pastirju.
1 Ko so Jezus in dvanajsteri počivali v hiši, je prišel cestninar k Petru in mu rekel: "Ali Jezus in vi plačujete davek pol šekla?"
2 Peter je odgovoril: "Kar se od nas zahteva, plačamo."
3 Jezus pa je vprašal: "Od koga cestninarji pobirajo ta posebni davek? Ali od tujcev ali pa od lastnih ljudi?"
4 Peter je odgovoril: "Samo tujci so dolžni plačati ta davek."
5 Tedaj Jezus dalje: "Mi vsi smo domačini in smo oproščeni. Toda, da ne bo prepira, plačajmo." Toda nihče ni imel ustreznega denarja.
6 Pa je Jezus rekel Petru: Pojdi k jezeru. Vrzi trnek in ujel boš ribo, ki bo imela v sebi šekel. Vzemi to in plačaj davek zase in zame."
7 Peter je storil, kakor mu je Jezus velel. Našel je šekel in plačal davek.
8 Nato je Jezus slišal, kako so se dvanajsteri prepirali med seboj. Duh mesenega jaza je razgibaval njihova srca, pa so razpravljali o tem, kdo med njimi je največji pred Bogom in pred ljudmi.

9 Jezus pa je rekel: "Sramujte se, vi možje! Največji je, kdor služi ostalim." Nato je poklical k sebi otroka. Vzel ga je v naročje in rekel:
10 "Največji je majhen otrok. Če torej hočete biti največji, morate postati kakor ta otrok po nedolžnosti, resničnosti in čistosti življenja.
11 Veliki ljudje ne prezirajo malih zemeljskih stvari. Kdor ceni in časti takšnega otroka, ceni in časti mene, kdor pa prezira otroka, prezira mene.
12 Če hočete priti skozi vhod v kraljestvo, morate biti ponižni kakor ta malček.
13 Poslušajte me, vi možje! Ta otrok in vsak drugi otrok ima nekoga, ki se zanj zavzema pred prestolom božjim.
14 Vi ga zametavate v lastno škodo, možje, kajti njegov pravi obraz zre obličje Boga vsak trenutek, slednji dan.
15 In še me poslušajte! Kdor bo kateremu teh malih v spotiko in padec, ta je zaznamovan in preklet. Mnogo bolje bi bilo zanj, če bi se sam potopil.
16 Resnično, pohujšanja vsepovsod! Ljudem v priložnost, da grešijo in padejo. Toda če po padcu vstaneš, vsakokrat zrasteš v moči.
17 Gorje pa onemu, ki je drugim v spotiko in padec. Torej bodite previdni, vi božji ljudje, da ne boste sočloveka vodili v padec. Čuvajte se, da sami ne zaidete na grešna pota.
19 Zato, če te tvoje roke zavajajo v greh, storiš bolje, da si jih odsekaš. Mnogo bolje je namreč, da si brez rok in brez krivde pred Bogom in pred ljudmi, kakor pa biti popoln v svoji obliki, pri tem pa izgubiti svojo dušo.
20 In če bi ti noge bile v pohujšanje, je bolje, da si jih odsekaš. Bolje je namreč, da greš v življenje brez nog, kakor zapasti pogubljenju.
21 Ali če so ti tvoje oči ali tvoja ušesa povod, da grešiš, je bolje zate, da jih izgubiš, kakor da zgubiš svojo dušo.
22 Vaše misli, besede in dejanja bodo vsa preizkušena v ognju.
23 Spominjajte se, da ste sol zemlje. Če pa izgubite učinkovitost soli, ste v božjih očeh zgolj smeti.
24 Ohranjajte učinkovitost soli življenja in živite vzajemno v miru.
25 Svet je poln ljudi, ki v sebi nimajo soli življenja, zato so izgubljeni. Jaz pa sem prišel, da najdem in rešim, kar je zgubljenega.
26 Kaj mislite, ali ne bo ovčar, ki ima sto ovac, pa se mu ena zgubi, pustil vseh devetindevetdesetih,
27 šel na puščavska pota in na gorske vrhove, da najde eno, ki se mu je zgubila?
28 Gotovo! O tem ne dvomite. In ko zgubljeno ovco zopet najde, je vesel in se veseli nad to eno mnogo bolj kakor pa nad devetindevetdesetimi, ki se niso oddaljile od njega.
29 In tako se v nebesih veselijo zveličani, kadar se kak človeški otrok, ki je bil zabredel na grešna pota znova najde in se vrne k skupnosti.
30 Zares se veselijo mnogo bolj kakor nad vsemi pravičnimi, ki niso nikoli zapustili prave poti."
31 Janez pa je rekel: "Učenik, kdo sme iskati in reševati zgubljene? In kdo lahko ozdravlja bolne ter izganja hudobne duhove iz njih, ki so obsedeni?
32 Ko smo bili na poti, smo videli človeka, ki ni bil eden od naših, pa je izganjal demone in ozdravljal bolne.
33 To je opravljal v moči svete Besede in v Kristusovem imenu. Vendar pa smo mu prepovedali, ker ni hodil v naši družbi."
34 Jezus pa je rekel: "Vi, človeški sinovi, kaj si domišljate, so božanske sile vaša izključna last?
35 Mar tudi mislite, da bo ves svet moral čakati na vas, da boste opravljali božja dela?
36 Bog ni človek, da bi se zavzemal posebej za nekoga in mu naklanjal posebne darove.
37 Nikomur ne prepovedujte opravljati božjih del.
38 Nikogar ni, ki bi bil sposoben izgovarjati sveto Besedo ter v imenu Kristusa ozdravljati bolne in izganjati nečiste duhove, pa ne bi bil božji otrok.
39 Mož, o katerem govorite, je eden od nas. Kdorkoli zbira v nebeško žitnico, je z nami eno.
40 Kdorkoli ponudi čašo vode v Kristusovem imenu, je z nami eno. Tako bo sodil Bog."

POGLAVJE 132

Jezus brani moža, ki da je ukradel kruh. Obtožbo prekličejo, poučeno ljudstvo pomaga potrebnim.
1 Množica ljudi se je gnetla po cestah. Vojaki so bili na poti k sodišču z nekom, ki so ga obtožili, da je kradel kruh.
2 Malo kasneje so moža postavili pred sodnika, da bi dal odgovor.
3 Jezus in dvanajsteri so bili navzoči. Obtožencu se je na obrazu in na rokah poznalo, da trdo dela in strada.
4 Razkošno oblečena ženska, tožilka tega človeka, je stala spredaj. Takole ga je obtoževala: "Tega moža sem zalotila pri dejanju tatvine. Dobro ga poznam, ker je včeraj prišel beračit kruha.
5 Ker sem ga spodila od svojih vrat, bi moral vedeti, da ljudi, kot je on, ne podpiram. On pa je danes prišel in izmaknil kruh.
6 Tat je, pa zahtevam, da pride v ječo."
7 Služabniki so tudi pričali proti temu možu. Obsodili so ga kot tatu in vojaki so ga odvedli proč.
8 Jezus pa je, stoječ v ospredju, vzkliknil: "Vi vojaki in sodnik, nikar se ne prenaglite pri obsodbi tega človeka.
9 Je mar to dežela pravice in pravičnosti? Ali mar lahko obtožite in obsodite ljudi zločina, dokler se sami niso izpovedali?
10 Rimska postava ne dovoljuje nezakonitega postopanja, zato zahtevam, da temu možu daste možnost zagovora."
11 Nato je sodnik poklical moža nazaj ter mu rekel: "Če imaš kaj povedati, govori!"
12 V solzah, je mož stoje povedal: "Imam ženo in majhne otroke, ki so lačni. Pogosto sem svoj bedni položaj izpovedal ljudem ter jih prosil kruha, a nihče me ni hotel poslušati.
13 To jutro, ko sem zapustil našo žalostno kočo, da si poiščem delo, so moji otroci vpili za kruhom. Sklenil sem, da jih preskrbim, ali pa da umrem.
14 Vzel sem kruh in kličem k Bogu, je bil to mar zločin?
15 Ta žena mi je hleb iztrgala in ga zagnala psom, nato je poklicala uradnike in zdaj sem tukaj.
16 Dobri ljudje, storite z menoj, karkoli hočete, toda rešite mojo ženo in moje male smrti."
17 Tedaj je Jezus rekel: "Kdo je zločinec v tem primeru?
18 To ženo imam za zločinko v božjih očeh.
19 Tega sodnika obtožujem pred sodiščem zaradi človeških pravic.
20 Te služabnike in uradnike imam za soudeležence pri krivdi.
21 Prebivalstvo Kafarnauma obtožujem krutosti in tatvine, ker se niso brigali za vpijoče v uboštvu in pomanjkanju ter so nje, ki so bili brez pomoči, prikrajševali za to, kar jim pristoji po vsakem pravičnem zakonu.
22 Pozivam tu prisotno ljudstvo in ga vprašujem, ali moje obtožbe ne slone na pravičnosti in na resnici?"
23 In vsakdo od njih je odgovoril: Da.
24 Ženska-tožilka je zardevala od sramu, sodnik se je plašno umaknil, uradniki so odvzeli možu spone in stekli proč.
25 Tedaj je Jezus rekel: "Dajte temu možu, česar potrebuje, da bo šel in nahranil svojo ženo in svoje male."
26 Ljudje so darovali obilno in mož je odšel.
27 Jezus pa je pojasnil: "Ni zakona, ki bi po njem lahko vsako pregrešno dejanje pravilno presodili. Preiskati je treba vsa dejstva kakega primera, predno se more pravilno presoditi.
28 Vi, ljudje, ki imate srce za drugega, prestavite se v položaj tega človeka ter mi odgovorite, kaj bi storili na njegovem mestu?
29 Tat misli o vsakem drugem človeku, da je tat in ga temu ustrezno sodi.
30 Kdor drugega pretrdo kaznuje, tega srce ni brez zločina.
31 Prešuštnica, ki svojo grešnost zakriva pod plašč tako imenovane dostojnosti, nima besede sočutja za iskreno prešuštnico, katera priznava, da je to, kar je.
32 Povem vam, vi možje, če ne boste obsojali, dokler sami niste brez greha, bo svet kmalu pozabil pomen besede 'obsojen'."

POGLAVJE 133

Dvanajsteri gredo na praznik v Jeruzalem, Jezus pa ostane v Kafarnaumu. Izbere sedemdeset učencev in jih razpošlje učit in zdravit. Sam se odpravi k prazniku in spotoma ozdravi deset gobavcev. V templju uči.
1 Praznik žetve se je bližal. Dvanajsteri so odšli v Jeruzalem, Jezus pa ni šel z njimi. Ostal je v Kafarnaumu.
2 Med množicami, ki so mu sledile, je bilo mnogo takih, ki niso nameravali iti na praznovanje; niso bili namreč Judje.
3 In Jezus je poklical k sebi izmed teh ljudi sedemdeset učencev ter jim je govoril: "Kristusovo kraljestvo ni le za Jude, ampak je za vsakega človeka.
4 Glejte, dvanajst sem jih izbral, da oznanjajo blagovest najprej Judom. In ti so Judje.
5 Dvanajst je število Juda, sedem pa število vesolja in tu je vključen sleherni človek.
6 Bog je deset, sveta črka Jod.
7 Če množimo število deset, ki je mišljeno za Boga, s sedem, ki pomeni človeka, imamo sedemdeset, število za bratstvo človeštva.
8 In zdaj vas razpošiljam po dva in dva. Ne samo k Judom, ampak k vsakemu narodu pod nebom: Grkom in Asircem, Samarijanom, onim onkraj oceana; k vsakemu človeku.
9 Ni treba, da greste daleč, kajti ljudje iz vsake dežele so tu v Samariji.
10 Dvignite se in pojdite na pot. Toda hodite v veri in ne nosite v svoji torbi ne zlata ne srebra, tudi ne dodatnega plašča ali obutve.
11 Pojdite v svetem imenu, zaupajte Bogu in nikoli vam ne bo česa manjkalo.
12 Vaš pozdrav naj se glasi povsod: Mir bodi vsem, blaga volja vsem.
13 Če bo v tej hiši sin miru, se bodo vrata odprla na stežaj in boste vstopili. Sveti mir bo potem počival nad to hišo."
14 Učenci so odšli, prišli v Samarijo, in ko so dospeli, so rekli: "Mir vsem, blaga volja vsem!
15 Kesajte se in se odvrnite od svojih grehov. Spravite v red svojo hišo, kajti prišel bo oni, sin človekov, ki nosi podobo Kristusa in lahko boste videli njegovo obličje."
16 Obiskovali so vas za vasjo v Samariji, pridigali so v Tiru in Sidonu ob morju. Nekateri so prišli na Kreto, drugi v Grčijo, drugi spet so bili v Gileadu in učili tamkaj.
17 Nato je Jezus sam odpotoval na praznik po cesti skozi Samarijo. Ko je prišel skozi Sihar, so ga na poti zagledali gobavci. Skupina deseterih ga je klicala od daleč:
18 "Gospod Jezus, obstani in spregovori Besedo za nas, da lahko postanemo čisti."
19 Jezus jim je rekel: "Pojdite in pokažite se duhovnikom."
20 Odšli so in na poti so bili ozdravljeni. Eden od desetih, po rodu Samarijan, se je vrnil, da bi se učeniku zahvalil in proslavil Boga.
21 Jezus mu je rekel: "Glej, očiščenih je bilo deset, kje je ostalih devet? Vstani, pojdi svojo pot, tvoja vera te je ozdravila.
22 Razkril si svoje srce in pokazal, da si vreden zdravilne moči. Glej, ostalih devet bo znova na rokah in nogah dobilo gobe."
23 In Jezus je nadaljeval svojo pot in prišel v Jeruzalem med praznikom ter stopil v tempeljska dvorišča.
24 Karal je pismouke in farizeje, duhovnike in učitelje postave zavoljo njihovega hinavstva in sebičnosti.
25 Preprosto ljudstvo je strmelo, rekoč: "Odkod prihaja temu človeku modrost? Govori, kakor govore modrijani."
26 Jezus pa je rekel: "Modrosti Svetega-Enega se nisem učil v šolah ljudi. Moj nauk ni moj. Govorim besede Njega, ki me je poslal, da izpolnjujem Njegovo voljo.
27 Kdor bi hotel spoznati, odkod je, kar govorim, glejte, ta mora izpolnjevati božjo voljo. Nihče tega ne more spoznati, razen kdor vstopi v življenje in izvršuje božjo voljo.
28 Glejte, Mojzes vam je dal postavo. Nihče od vas pa postave ni izvajal. Kako zmorete torej soditi o pravi vrednosti človeka?
29 V teh dvoriščih sem nekoč na sobotni dan ozdravil človeka in vi ste ogorčeni iskali, kako bi me usmrtili. In zdaj, ker vam govorim resnico, mi zopet strežete po življenju."
30 Eden od pismoukov se je oglasil in rekel: "Ti neumnež, si obseden. Kdo ti seže po življenju?"
31 Preprosto ljudstvo je govorilo: "Ali ni to Jezus, ki so ga voditelji že davno hoteli usmrtiti? In sedaj pride ter uči v tempeljskih dvorih.
32 Če je zakrivil tako strahotne zločine, zakaj ga ne odvedejo vklenjenega v verige?"
33 Jezus pa je rekel: "Vi vsi me poznate in veste, odkod prihajam. Ne poznate pa Boga, ki me je semkaj poslal, čigar besede jaz govorim. "
34 Znova so množice vstale v njegovo obrambo. Govorili so: "Če ta ni Kristus, katerega je Bog obljubil, da ga razodene ljudem, ali bo, ko pride, opravljal veličastnejša dela, kakor jih izvaja ta človek?"
35 Farizeji in vodilni duhovniki so bili ogorčeni in so poslali svoje nastavljence, da bi ga prijeli, preden bi odšel od tam. Služabnike pa je prevzemal strah in se ga niso polastili.
36 Jezus pa je rekel: "Glejte, tukaj sem, toda le za kratek čas, potem se napotim k Njemu, ki me poslal semkaj, da izpolnim Njegovo voljo.
37 Zdaj me iščete in me lahko najdete. Pride čas, ko me boste iskali, a me ne najdete, kajti, kamor grem jaz, tja vi ne morete priti."
38 Ljudje so spraševali: Kam neki bo šel, da ga ljudje ne bodo mogli najti? Bo šel mar v Grčijo in bo učil Grke? Ali pa bo šel v Egipt ali Asirijo ter tam učil?
39 Toda Jezus ni odgovarjal. Zapustil je tempeljske dvore tako, da ga množice niso opazile ter je odšel.

POGLAVJE 134

Voditelji so ogorčeni. Nikodem Jezusa brani. Jezus prebije noč na Oljski gori. Naslednji dan znova uči v templju. V razsodbo mu pripeljejo prešuštnico.
1 Zadnji dan praznika, ko so množice polnile tempeljske dvore in pota, je Jezus govoril:
2 "Če koga žeja, lahko pride k meni in pije.
3 Kdor veruje vame in v Kristusa, ki ga je Bog poslal, lahko pije iz čaše življenja in iz njegove notranjosti se bodo iztekali tokovi vode življenja.
4 Sveti Dih ga bo obsenčeval in dihal bo Dih in govoril bo Besede in živel bo Življenje."
5 Ljudstvo je bilo deljenega mnenja glede njega. Nekateri so govorili: Ta človek je prerok živega Boga.
6 Drugi so rekli: To je Mesija, čigar prihod so napovedovali naši preroki.
7 Spet drugi pa so rekli: Ta ne more biti Kristus, ker prihaja iz Galileje. Kristus mora izhajati iz Betlehema, kjer je živel David.
8 Zopet so duhovniki in farizeji poslali nastavljence, naj ga privedejo pred sodišče na odgovor za svoje življenje. Ko pa so se uradniki vrnili brez Jezusa,
9 so bili voditelji ogorčeni in so rekli: "Zakaj tega človeka ne primete in postavite pred sodišče?
10 Nastavljenci so odgovorili: "Nikoli nismo slišali koga, ki bi govoril, kakor govori ta človek."
11 Farizeji so stali ogorčeni in govorili: "Ali ste prišli ob pamet? Ste se pustili zavesti? Mar ste postali tudi vi učenci tega človeka?
12 Ali je morda od voditeljev ali farizejev kdo vanj veroval? Preprosto ljudstvo! Da, to lahko veruje. Ti so prekleti, ne vedo ničesar."
13 Toda prišel je pred voditelje Nikodem, ki je rekel: "Ali sme judovsko sodišče nekoga soditi in obsoditi, ne da bi slišalo njegov zagovor? Pustite vendar, da Jezus pred tem dvorom priča o sebi."
14 Voditelji so odvrnili: "Ta Jezus je pretkan človek, in če ga pustimo govoriti, nas bo ošteval iz obličja v obličje, pa se bodo množice smejale in vstale v njegovo obrambo.
15 Veš tudi tako kot mi, da preroki ne prihajajo iz Galileje."
16 Voditelji so bili nemočni proti temu, kar so rekli uradniki in Nikodem, zato niso več dalje govorili.
17 Ljudstvo se je razšlo na domove, Jezus pa je odšel na Oljsko goro, kjer je vso noč premolil.
18 Zjutraj pa, komaj je sonce vzšlo, se je Jezus vrnil in mnogo ljudi je prišlo, da bi ga videli v tempeljskih dvorih. Sedel je in učil množice.
19 Farizeji in pismouki so se še vedno trudili, da bi našli razlog za obsodbo v besedah, ki jih je govoril.
20 Nastavljenci so zasačili neko prešuštnico pri kaznivem dejanju. Medtem ko je Jezus učil, so jo privedle predenj, rekoč:
21 "Učenik, to žensko smo zasačili v prešuštvu. Mojzesova postava pravi, da mora oseba, kot je ona, umreti, biti kamenjana do smrti. Katera kazen, praviš ti, naj jo zadene?"
22 Jezus se je upognil in narisal na tla lik, v katerega je zapisal število duše. Potem je sedel in molče razmišljal.
23 Ko so duhovniki zahtevali, naj govori, je rekel: "Kdor je brez greha, naj vstane in prvi vrže kamen nanjo."
24 Nato je zaprl oči in ni rekel več besede. Ko je vstal in videl ženo samo, jo je vprašal:
25 "Kje so možje, ki so te semkaj privedli? Tisti, ki so te obtoževali?"
26 Žena je odvrnila: Vsi so odšli. Nikogar ni bilo, da bi me obsodil."
27 In Jezus ji je rekel: "Tudi jaz te ne obsodim. Pojdi v miru, in nikar več ne greši."