POGLAVJE 127

Preko jezera v Deseteromestje. Jezus na odmaknjenem prostoru poučuje dvanajstere. Čez tri dni dospejo v vas ob jezeru.
1 Jezus je vzel ponoči dvanajstere in prepeljali so se preko jezera ter se izkrcali ob robu Deseteromestja.
2 Hotel je izslediti skrit kraj, da bi bili sami in bi jim lahko razkril bližnjo bodočnost.
3 Prišli so na gorski prelaz in tam ostali tri dni v molitvi.
4 Tedaj je Jezus rekel: "Glejte, blizu je čas, ko v mesu ne bom več hodil z vami.
5 Kot veste, sem učil, da ni vreden vstopiti v življenje, kdor svoje življenje tako visoko ceni, da ni voljan žrtvovati ga v odrešenje svojih človeških bratov.
6 Sam sem prišel kot vzorec človeškim bratom in nisem nikoli prekinil služenja drugim.
7 Ko sem v Heliopoliju imel za seboj sedem preizkušenj, sem posvetil življenje in vse, kar sem imel, odrešenju sveta.
8 V judovski samoti sem si podvrgel najhujše nasprotnike človeštva in sem tam obnovil svojo posvetitev, da služim svojemu vrstniku-človeku.

9 V težavah in izkušnjah nisem omahoval, na krivične obtožbe nisem odgovarjal.
10 Bog mi je izročil odrešujočo Besedo in pogosto sem jo izrekal in ozdravljal bolne, izganjal zle duhove ter obujal mrtve.
11 Vam sem pokazal, kako izgovarjati Besedo ter vam Besedo izročil.
12 V prav kratkem času se bomo napotili proti Jeruzalemu in eden od vas, ki me zdaj posluša, me bo potem izdal v roke hudobnežev.
13 Pismouki in farizeji me bodo krivično obtožili in izročili sodišču. S pristankom Rima me bodo križali."
14 Tedaj je rekel Peter: "Moj Gospod, to se ne sme zgoditi. Rimski vojaki bodo stopali po dvanajstih mrtvih, preden dosežejo našega Gospoda."
15 Jezus pa je rekel: "Odrešenik sveta se ne more zoperstavljati.
16 Prišel sem zato, da rešim svet in vaša imena sem javil pred najvišjim nebeškim dvorom, ki vas je potrdil kot odrešenike sveta.
17 Nobeno ime ne bo prišlo v nečast vekomaj, razen tistega, ki me bo izdal.
18 Jaz odhajam, čeravno pa bom v mesu preminil, vam bo moja duša stala ob strani v vsakem oziru, da vas vodi in blagoslavlja.
19 Hudobni ljudje bodo prišli po vas, tako v javnosti kot v času, ko boste klečali in molili. Navidez zakonito vas bodo obtožili zločinov ter menili, da služijo Bogu, ko vas bodo izročali v smrt.
20 Toda ne omahujte. Breme bo težavno, a v zavesti, da opravljate svojo dolžnost, vam bo božji mir breme odvzel, razpršil muko in razsvetlil pot.
21 Sestali se bomo tam, kamor ne pridejo zemeljski krvniki. Tam bomo služili okrutnežem, ki so nas v svoji nevednosti trpinčili do smrti.
22 Ali lahko preprečimo to zasramovanje in ta uboj naših življenj? Če ne, smo zgolj bitja, podrejena plimi in oseki zemeljskega dogajanja. Potem bi to ne pomenilo žrtvovanje življenja.
23 Toda mi obvladujemo to, kar obstaja in se dogaja v času. Glejte, samo izreči nam je treba, pa bodo vsi duhovi ognja, vode, zemlje in zraka vstali nam v obrambo.
24 Zgolj ukaz bi zadoščal in številne legije angelskega sveta bi prišle in podrle nase sovražnike na tla.
25 Toda najbolje je, da nam ne pride na pomoč nobena nebeška ali zemeljska sila. Najbolje je tudi, da celo Bog zakrije svoj obraz in se zdi, kot da nas ne sliši.
26 Kakor sem jaz za vzor vam, tako ste vi vzor za človeštvo. S tem, da se ne zoperstavljamo, dokazujemo, da svoje življenje prostovoljno žrtvujemo za človeka.
27 Moje vzorništvo pa s smrtjo ne bo prenehalo. Moje telo bo položeno v grob, kjer še ni ležalo človeško truplo; simbol čistosti življenja v smrti.
28 V grobu bom ostal tri dni, ko se bom v ljubezni zedinjal s Kristusom, z Očetom-Bogom in z Materjo-Bogom.
29 Nato - simbolično za dvig duše k višjemu življenju bo moje telo znotraj groba izginilo.
30 Preobraženo bo v višjo obliko in vpričo vas vseh se bom dvignil k Bogu."
31 Nato so Jezus in dvanajsteri odšli proti neki vasi ob jezeru.

POGLAVJE 128

Jezus ponoči moli na gori. Ko ga najdejo, uči tri dni. Nahrani štiri tisoč ljudi. Odhod v Cezarejo Filipovo. Pričevanje apostolov in Petrovo. Vera, nepremagljivi temelj Cerkve. Nekaj dni pri Suzani.
1 V noči, medtem ko so učenci spali, glej, se je Jezus dvignil in sam odšel na vrh hriba šest milj daleč, da bi molil.
2 Ko so se zjutraj dvanajsteri prebudili, niso mogli najti Gospoda. Tudi vse vaško prebivalstvo ga je iskalo. Ko je sonce že prestopilo zenit, so ga našli na vrhu hriba.
3 Množice so prihajale in prinašale svoje bolnike, Jezus pa jih je učil in ozdravljal.
4 Ko pa se je začelo nočiti, ljudje niso hoteli oditi. Spali so na zemlji, zato da bi bili blizu Gospodu.
5 Tri dni in tri noči so množice ostale, pa nihče ni imel kaj jesti.
6 Jezus je z njimi čutil in rekel: "Če množice odpošljem, ne bodo mogle priti do svojih domov, ker so oslabele od stradanja, nekateri so pripotovali mnogo milj daleč."
7 Njegovi učenci pa so rekli: "Kje bomo dobili dovolj živeža, da bi nahranili vse? Štiri tisoč je le moških, poleg žena in otrok."
8 Jezus je vprašal: "Koliko hlebcev kruha imate?"
9 Odgovorili so: "Sedem in nekaj ribic."
10 Nato je Jezus ukazal: "Pojdite in posedite ljudi/ kakor ste jih posedli oni dan, ko so bile nahranjene vse množice, torej v skupine po dvanajst."
11 Ko so ljudje posedli v skupine po dvanajst, so prinesli hlebce in ribe.
12 Jezus se je ozrl proti nebesom in izgovoril Besedo. Nato je sedem hlebcev razlomil v male kose, enako je razrezal ribe.
13 Vsak kos kruha pa se je spremenil v hlebec, vsak kos ribe je postal riba.
14 Dvanajsteri so odšli in so dajali vsakomur. Ljudje so jedli in se nasitili. Vse koščke, ki so ostali, so zbrali in z njimi napolnili sedem košaric.
15 Nato so se ljudje odpravili, Jezus in dvanajsteri pa so vzeli čolne in prišli z njimi v Dalmanate ob jezeru.
16 Tukaj so ostali mnogo dni in Jezus je dvanajstere poučeval o notranji luči, ki ne more pojemati.
17 Učil je o Kristusu znotraj duše, o mogočni sili verovanja, o skrivnosti vstajenja od mrtvih, o nesmrtnem življenju in o tem, kako živi lahko gredo in pomagajo mrtvim.
18 Nato so odšli v svoje čolne ter prijadrali do severne obale v Galileji in pustili čolne v Korozainu, kjer so živeli Tomaževi sorodniki; sami pa so potovali dalje.
19 Prišli so v Merom, kjer so se v kristalno čistih vodah dozdevno zrcalila nebesa, in razodevala slavo Gospoda vojnih trum.
20 Tu so se pomudili nekaj dni v tihem razmišljanju.
21 Nato so znova potovali dalje in prišli v pokrajino Cezareje Filipove.
22 Ko so tako hodili in se pogovarjali, je rekel učenik: "Kaj pravijo ljudje o sinu človekovem? Kdo, mislijo, da sem?"
23 Matej je rekel: "Nekateri pravijo, da si David, ki se je vrnil. Nekateri spet, da si Enoh, Salomon ali Set."
24 Andrej pa je rekel: "Slišal sem nekega načelnika sinagoge, ko je vzkliknil: Ta mož je Jeremija, kajti govori enako kot je pisal Jeremija."
25 Natanael je rekel: "Duhovni učitelji od drugod, ki so bili nekaj časa pri nas, so izjavljali, da je Jezus Gautama, ki se je vrnil."
26 Jakob je rekel: "Mislim, da največ judovskih učiteljev meni, da si Elija, ki se je ponovno pojavil na zemlji."
27 Spregovoril je Janez in rekel: "Ko smo bili v Jeruzalemu, sem slišal nekega vidca, ki je vzkliknil: Ta Jezus ni nihče drugi kakor Melhizedek, kralj miru, ki je živel pred približno dva tisoč leti in napovedal, da bo znova prišel."
28 Tomaž pa je rekel: "Četrtnik Herod meni, da si Janez, ki je vstal od mrtvih;
29 muči ga njegova nemirna vest, da v sanjah vidi pred seboj dušo umorjenega Janeza, katera ga preganja kot nočna pošast."
30 Tedaj jih je Jezus vprašal: "Kaj pa vi mislite, kdo sem?"
31 Odgovoril je Peter: "Ti si Kristus, Ljubezen Boga, ki se razodeva ljudem."
32 Zdaj pravi Jezus: "Trikrat blagor ti, Simon, Jonov sin. Izrekel si resnico, ki ti jo je Bog naklonil.
33 Ti si skala in boš eden od stebrov v templju Gospoda vojnih trum.
34 Tvoja izpoved je vogelni kamen vere, skala moči, in na tej skali je zgrajena Kristusova Cerkev.
35 Vse sile pekla in smrti so brez moči proti njej.
36 Glej, izročam ti ključe, da človeškim otrokom odpiraš vrata do zveličanja.
37 Sveti Dih bo prišel nadte in nad desetere v Jeruzalemu; stal boš pred narodi zemlje in boš tam razglasil zvezo Boga z ljudmi.
38 Govoril boš besede Svetega Diha in karkoli Bog pričakuje od ljudi kot resno pričevanje vere v Kristusa, to jim boš oznanil."
39 Zatem se je obrnil k dvanasterici in rekel: "Kar ste danes slišali, tega ne pripovedujte nikomur."
40 Jezus in dvanajsteri so nato odšli in so bili mnogo dni gostje pri Suzani.

POGLAVJE 129

Jezus uči ljudstvo. S Petrom, Jakobom in Janezom na gori Tabor. Dogodek preobraženja.
1 Hitro se je raznesla novica, da je prišel Jezus z dvanajsterimi, in mnogo ljudi ga je prišlo gledat.
2 Jezus pa je govoril: "Glejte, prihajate, da me vidite, a to ne pomeni nič. Če hočete biti deležni Kristusovih dobrot, vzemite nase svoj križ in mi sledite.
3 Če bi hoteli svoje življenje zastaviti za sebični jaz, tedaj boste svoje življenje zapravili.
4 Če pa boste svoje življenje stavljali v službo svojim vrstnikom-ljudem, tedaj si boste pridobili življenje.
5 To življenje je kratkotrajno kot enodnevna igračka. Je pa življenje, ki ne mine.
6 Kje je vaša pridobitev, če si pridobite ves svet, izgubite pa svojo dušo?
7 Če bi hoteli najti duhovno življenje, življenje človeka v Bogu, tedaj morate hoditi po ozki poti in vstopiti skozi ozka vrata.
8 Pot je Kristus, vrata so Kristus in treba je, da hodite navzgor po Kristusovi poti. Noben človek ne pride k Bogu, razen preko Kristusa.
9 Kraljestvo Kristusovo bo prišlo; da, nekateri od vas, ki me zdaj slišite, ne boste prestopili vrat smrti, dokler ne vidite priti Kraljestvo v moči."
10 Sedem dni so učenik in dvanajsteri ostali v Cezareji Filipovi.
11 Nato je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza ter so odšli proti vrhu hriba, da bi molili.
12 Medtem pa, ko so molili, se je prikazala bleščeča svetloba, Jezusova postava je zažarela kakor dragoceni kamen.
13 Obličje mu je zasijalo kakor sonce, oblačila so mu bila bela kot sneg. Sin človekov je postal (vidno) sin Boga.
14 Bil je preobražen, zato da bi zemeljski ljudje lahko videli, katere možnosti so v človeku.
15 Vtem ko se je veličastvo pojavilo, so trije učenci zapadli snu. Neki duhovni mojster pa se je dotaknil njihovih oči ter rekel: "Prebudite se in glejte Gospodovo veličastvo!"
16 Zbudili so se, in videli Gospodovo slavo. In še več, videli so veličastvo nebeškega sveta, kajti zagledali so dva moža iz onostranstva, ko sta stala ob Gospodu.
17 Peter pa je vprašal duhovnega mojstra, ki jih je bil prebudil: "Kdo sta ta moža, ki stojita ob Gospodovi strani?"
18 Duhovni mojster je rekel: "Ta moža sta Mojzes in Elija, ki sta prišla, da lahko vidite in spoznate, kako so nebesa in zemlja eno in kako so duhovni mojstri tu in tam eno.
19 Koprena, ki ločuje svetove, je zgolj etrska koprena. Zanje, ki svoja srca očiščujejo z vero, se ta koprena odstira, zato le-ti lahko vidijo in spoznajo, da je smrt le nekaj varljivega."
20 Tedaj je Peter vzkliknil: "Bog bodi slavljen!" Nato je poklical Jezusa: "Moj učenik in moj Gospod, to so vrata nebeška, in dobro je, da ostanemo tukaj.
21 Naj gremo doli, da prinesemo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elijo?" Toda Jezus ni odgovoril.
22 Mojzes in Elija pa sta na gori govorila z Jezusom. Govorili so o bodoči Gospodovi preizkušnji.
23 O njegovi smrti, o počitku v grobu, o čudovitostih na vstajenjsko jutro, o preobrazbi njegovega telesa in o njegovem vzponu na oblakih luči.
24 Tudi o simboliki poti, ki jo mora prehoditi sleherni človek. O simboliki poti, ki človeške otroke preobraža v otroke Boga.
25 Medtem ko so bili trije učenci prevzeti od strmenja, se je nenadoma v etru zaslišalo petje in postave kot luč in zrak so se premikale povsod okoli na gorskem vrhu.
26 Nato so zaslišali glas, prihajajoč iz veličastva gornjega sveta:
27 "To je sin človekov, moj Izvoljenec, da razglasi Kristusa ljudem. Naj ga posluša vsa zemlja."
28 Ko so učenci zaslišali glas, jih je prevzel strah. Padli so na zemljo in molili.
29 Prišel pa je Jezus, se jih dotaknil in rekel: "Vstanite, ne bojte se, glejte, jaz sem tukaj."
30 Tedaj so vstali, in ko so se ozrli naokrog, niso videli nikogar. Možje so bili odšli. Edini učenik je bil z njimi.
31 Ko so se Jezus in trojica vračali z vrha gore, so govorili o pomenu prizora, Jezus pa jim je povedal vse. Potem je rekel:
32 "Dokler ne bom vstal od mrtvih, ne pripovedujte nikomur o tem, kar ste videli."
33 Učenci pa niso dojeli besed: Dokler ne bom vstal od mrtvih.
34 Zato jim je Jezus še enkrat ponovil o svoji smrti in vstajenju iz groba, o kraljestvu duše, ki ima priti v slavi in moči.
35 Toda Peter je rekel: "Pismouki so učili, da mora Elija nastopiti, preden pride Kralj."
36 Jezus pa je rekel: "Elija je že prišel, toda pismouki in farizeji ga niso sprejeli.
37 Ljudje so ga zasramovali, ga vrgli v jetniško celico in so v peklenskem zadovoljstvu vzklikali, ko so ga videli umreti.
38 Kar so ljudje njemu storili, to bodo storili tudi meni."
39 Tedaj so učenci dojeli, da je Jezus govoril o Janezu, ki ga je Herod dal usmrtiti.

POGLAVJE 130

Ob vrnitvi Jezus kara devetere zaradi šibkega zaupanja v Boga, ozdravi epileptičnega otroka. Povratek v Kafarnaum.
1 Ko so Jezus, Peter, Jakob in Janez prišli do mestnih vrat, se je množica ljudi gnetla na poti.
2 Deveteri apostoli, ki niso bili šli z Jezusom na goro, so poskušali ozdraviti božjastnega otroka, ki je bil obseden. Ni jim uspelo. Ljudje so čakali, da se vrne Gospod.
3 Ko je Jezus prišel, je otrokov oče pokleknil pred njega in prosil za pomoč.
4 Rekel je: "Moj učenik, rotim te, da se usmiljeno ozreš na mojega sina, ki je moj edini otrok. Je božjasten in strahotno trpi.
5 Včasih pade v ogenj in je blizu tega, da se zaduši. In mnogokrat na dan pade, škriplje z zobmi in pena mu prihaja iz ust.
6 Pripeljal sem otroka k tvojim učencem, pa jim ni uspelo, da bi mu pomagali."
7 Medtem ko je govoril, je služabnik postavil otroka pred Gospoda (otrok ni govoril, ker je bil nem) in v trenutku je otrok padel na zemljo, se penil in trgal v smrtni stiski.
8 Jezus je vprašal: "Kako dolgo ga tako muči?"
9 Oče je odgovoril: "Od otroštva. Iskali smo pomoči v raznih deželah, toda zaman. Jaz pa verujem, da ti lahko izgovoriš Besedo in ozdraviš mojega sina."
10 Jezus pa je rekel: "Vera je božja moč. Vse je mogoče njemu, ki veruje v svojem srcu."
11 Oče je zavpil v solzah: "Gospod, verujem, pomagaj moji neveri."
12 In Jezus je izgovoril Besedo moči. Epileptični otrok je ležal v nezavesti. Ni dihal in ljudje so govorili: "Otrok je umrl."
13 Toda Jezus ga je prijel za roko ter rekel: "Vstani." In on je vstal ter je govoril.
14 Ljudstvo je strmelo in mnogi so govorili: "To je gotovo božji mož, kajti nikoli ni bila dana tolikšna moč človeku."
15 Tedaj so Jezus in dvanajsterica odšli proti hiši. Potem ko so vzeli hrano in se okrepčali, so rekli deveteri:
16 "Gospod, zakaj nismo mogli otroka ozdraviti? Izgovorili smo Besedo, toda celo ta je bila brez moči."
17 Jezus pa je rekel: "Vaš veliki uspeh v vaših prejšnjih delih vas je naredil brezbrižne, pa ste pozabili priznati silo Boga.
18 Brez duha Besede je Beseda nična pripoved. Vi pa ste pozabili moliti.
19 Vere ni brez molitve v veri. Molitev so peruti vere. Peruti same pa ne letajo.
20 Z molitvijo in vero lahko znižate gorske vrhove in jih zaženete v morje. Mali griči bodo na vaš ukaz skakljali okoli kakor jagnjeta.
21 Napaka vam je lahko v korist. Največ, kar ste se v življenju naučili, prihaja iz napak, ki ste jih storili."
22 Ko so učenci sedeli potopljeni v misli meditacije, je rekel Jezus: "Naj se vam te besede vtisnejo globoko v srce.
23 Približal se je čas, ko morate nositi svoje breme sami, to je, ne da sem v telesu navzoč.
24 Izročen bom namreč rokam hudobnežev in oni me bodo usmrtili na gori onkraj doline Bezeta.
25 In ljudje bodo moje telo položili v grob, kjer bo po sveti Besedi - straženo in ohranjeno tri dni. Nato pa bom zopet vstal."
26 Dvanajsteri so bili žalostni. Niso razumeli, in vendar so se ga bali prositi, da bi jim razložil pomen svojih besed.
27 Naslednji dan so mesijanski učenik in dvanajsteri nastopili svoje povratno potovanje in kmalu so dospeli v Kafarnaum.