Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki ga obeležujemo danes, slepi in slabovidni še posebej opozarjajo javnost na težave, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju in v prizadevanjih za čim bolj samostojno in neodvisno življenje. Medobčinska društva Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije so ob tem dnevu pripravila številne aktivnosti, ki so se večinoma odvijale ta konec tedna.

V tej krovni organizaciji slepih in slabovidnih je več kot 3600 oseb z najhujšimi težavami z vidom, od katerih jih je več kot 2200 slepih. Glede na strokovno literaturo pa naj bi imelo v Sloveniji resnejše okvare vida od 30.000 do 40.000 ljudi, ugotavljajo v zvezi slepih in slabovidnih, ki letos obeležuje 85. obletnico delovanja.

Tako so se letos odločili za še bolj dejavno seznanjanje javnosti s položajem slepih in slabovidnih v slovenski družbi, saj so medobčinska društva ob dnevu bele palice pripravila raznovrstne aktivnosti. Krovna zveza pa je že prejšnji konec tedna na sedežu v Ljubljani kot prispevek k odpravljanju komunikacijskih ovir slepih organizirala 14. državno tekmovanje v branju in pisanju brajice ter v desetprstnem tipkanju za slepe in slabovidne.

Ta petek je medobčinsko društvo iz Kranja pripravilo kulturni program, kasneje pa še pohod z belimi palicami po ulicah gorenjske prestolnice. Ob tem so opozarjali na arhitektonske ovire, ki jih slepi in slabovidni srečujejo v vsakodnevnem življenju. Voden pohod z belimi palicami pa je po ulicah Nove Gorice v petek pripravilo tudi tamkajšnje društvo.

Ljubljansko društvo je pripravilo ogled razstave izdelkov ročnih in umetniških del svojih članic in članov v informacijski pisarni ljubljanske občine, ki so jo odprli že minuli teden. Ptujsko in novomeško medobčinsko društvo sta konec tega tedna pripravili dneve odprtih vrat in razstavi izdelkov svojih članov, v Murski Soboti pa so v petek predstavili delovanje brajeve računalniške čitalnice in način usposabljanja slepih in slabovidnih s prilagojeno računalniško opremo.

V celjskem društvu so imeli prav tako konec tedna slovesno predajo računalnika in brajeve vrstice slepemu učencu, nato pa so predstavili še učenje brajice in računalništva s prilagojeno opremo. V Mariboru so člani tamkajšnjega društva v petek predstavnikom medijev pojasnili, kje v štajerski prestolnici se slepi in slabovidni srečujejo z najbolj perečimi gibalnimi in komunikacijskimi ovirami, medtem ko so v Kopru že v začetku tedna pripravili slikarsko razstavo svojega slabovidnega člana.

Bela palica, ki je nekakšen simbol slepote, se je kot predhodnica sodobne bele palice, kot jo poznamo danes, pojavila po prvi svetovni vojni. Za osebo, zaslužno za uveljavitev bele palice, štejejo slepi in slabovidni mladega britanskega glasbenika in fotografa Jamesa Biggsa, ki je oslepel leta 1921. Biggs se je namreč domislil, da bi svojo palico pobarval belo, da bi ga vozniki bolje videli, kadar bo prečkal cesto. Zatem se je bela palica počasi uveljavila, saj je vse več držav v zvezi z njeno uporabo pri hoji sprejelo ustrezne predpise, s katerimi so jo označili kot znak slepote.
www.dnevnik.si