Ko hodiš po temi,
na koncu tunela zagledaš majhno luč.
Ko sam si in nič ni,
veš da nekdo s teboj je, ti daje ključ.

Ključ, ki odklene vrata vsa,
odpre tudi tista napačna,
ključ, ki ti daje svobodo, ta..
ki pusti prosto pot nazaj, če je pot premračna.

Ko hodiš sam po cesti ,
in ko tiho je čisto vse,
ko ne slišiš in ko ne slišijo te.
Lahko se vrneš, ne dovoli se zmesti.

Če boli, ko sam ostaneš brez kril,
Veš da nekdo je, ki s teboj leta.
veš s teboj je nekdo, ki lahko s krili pometa,
in veš da ni močnejših ne mogočnejših sil.


Če slišiš samo šumenje morja,
in če ni nikogar, ki bi s teboj prisluhnil mu,
ne jokaj.. vedno s teboj je On, ki posluša s teboj, tu.
Čeprav se ti zdi, da je daleč izven vesolja.

Ko vse je tiho, ko nikogar ni,
vedi, da na koncu poti,
vedno sveti luč in svetloba,
na koncu vedno se pokaže njena zvestoba.

Sedaj pa pojdi,
hodi in se najdi.
Ko prideš na kraj,
svet bo lepši, tam kjer se nekje v temnem morju vidi Lunin Mlaj.