POGLAVJE 123

Duhovne mojstre tujih pokrajin razpošlje Jezus po vsem svetu kot apostole človeštva. Sam gre v Tir in biva pri Raheli. Srečanje s Feničanko, katere vero blagruje. Preko Sidona in Libana na Hermon, od tam v Cezarejo Filipovo in skozi Deseteromestje v Kafarnaum, kjer se sreča z apostoli.
1 Mesijanski učenik je prebil nekaj časa v molitvi, nato je poklical k sebi duhovne mojstre tujih dežel ter jim rekel:
2 "Glejte, dvanajstero apostolov sem poslal med Izrael. Vas pa pošiljam po vsem svetu.
3 Naš Bog je eden, je Duh in je Resnica, in sleherni človek mu je drag.
4 On je Bog vsakega otroka v Indiji in na Daljnem vzhodu, v Perziji in na visokem severu, v Grčiji in v Rimu in na skrajnem zahodu; v Egiptu in doli na jugu ter v mogočnih deželah onkraj morij in na morskih otočjih.
5 Če bi Bog poslal kruh življenja enemu in ne vsem, ki so dosegli zavest življenja in sposobnost, da prejmejo kruh življenja, bi bil krivičen, kar bi omajalo celo nebeški prestol.
6 Torej vas je On poklical iz sedmerih središč sveta, On je v vaše duše dahnil Dih modrosti in moči, pa vas sedaj pošilja ven kot nosilce luči življenja, kot apostole človeštva.
7 Nastopite svojo pot in razglašajte pri tem blagovest o Kristusu."
8 Nato je nad duhovnimi mojstri dahnil in rekel: "Prejmite Sveti Dih." Slehernemu je potem izročil Besedo moči.

9 In vsakdo je stopil na pot, da bi bila po njih blagoslovljena vsaka dežela.
10 Nato je Jezus sam šel skozi gričevje v Galileji ter po nekaj dneh dosegel obalo Tira in tam prebival v Rahelini hiši.
11 Svojega prihoda ni objavil, ker ni prišel učit. Tukaj, kjer je mogel opazovati vodovje mogočnega morja, je želel občevati z Bogom.
12 Rahela pa je razglasila novico in ljudske množice so drle v njeno hišo, da bi videle Gospoda.
13 Prišla je žena, Grkinja iz Fenicije, katere hči je bila obsedena. Rekla je:
14 "O Gospod, bodi usmiljen moji družini! Moja hči je obsedena. Vem pa: Če izgovoriš Besedo, bo osvobojena. Ti, sin Davidov, sliši mojo molitev!"
15 Rahela pa ji je rekla: "Dobra žena, nikar ne moti Gospoda! Ni prišel v Tir, da bi ozdravljal. Prišel je, da ob morski obali govori z Bogom. "
16 Jezus pa je rekel: "Da, nisem bil poslan niti Grkom, niti ljudstvu Sirije in Fenicije. Prišel sem samo k svojemu ljudstvu Izraelu."
17 Žena je tedaj padla k njegovim nogam in rekla: "Gospod Jezus, rotim te, da ozdraviš mojega otroka."
18 In Jezus je rekel: "Dobro poznaš obči pregovor: Ni prav, da se kruh otrok meče psom."
19 Tedaj je žena odvrnila: "Da, Jezus, vem to; toda psi lahko jedo drobtine, ki padajo z mize njihovega gospodarja."
20 Jezus nato: "Tolikšne vere nisem videl niti med Judi. Ona ni niti sužnja niti pes."
21 K njej obrnjen pa je rekel: "Naj bo, kakor veruješ."
22 Žena je odšla in ko je prišla do svojega otroka, glej, je bila hči ozdravljena.
23 Jezus je v Tiru ostal mnogo dni. Nato se je odpravil in bival nekaj časa v Sidonu ob morju.
24 Nato je potoval dalje. Po gričih, gajih in dolinah Libana je hodil tiho razmišljajoč.
25 Njegovo zemeljsko poslanstvo se je naglo bližalo koncu. Iskal si je moč. To je tudi prejel.
26 Onkraj je bila gora Hermon in Jezus je želel klečati na tej gori, ki jo opevajo hebrejske pesmi.
27 Nato je stal na ponosnih vrhovih hermonske gore. Dvigajoč svoje oči proti nebesom, je govoril z Bogom.
28 In razodeli so se mu duhovni mojstri iz pradavnih časov ter dolgo z njim govorili o kraljestvu Kristusa.
29 Govorili so o mogočnih delih, ki so bila storjena, o bodoči odločilni zmagi križa in o zmagi nad smrtjo.
30 Nato je Jezus nadaljeval potovanje. Prišel je do Cezareje Filipove in nekaj dni prebil v družini Suzane.
31 Dalje je šel skozi vse Deseteromestje, opogumljajoč one, ki so ga poznali kot Kristusa, in jih je pripravljal na dneve Kalvarije.
32 Nato je dospel do Gadare, kjer mu je mnogo prijateljev izreklo dobrodošlico.
33 Kuza, služabnik hiše Heroda Antipe, je bil tam. Jezus je z njim na kraljevski ladji dospel preko jezera v Kafarnaum.
34 Ko so ljudje zvedeli, da je Jezus doma, so ga prišli pozdravit.
35 Kratko zatem so prišli dvanajsteri in učeniku poročali, o svojem potovanju po Galileji.
36 Rekli so, da so s sveto besedo izvršili mnogo mogočnih del. Jezus pa jim je dal priznanje: "Dobro ste opravili."

XVII.
PE
Tretje leto Jezusove službe kot Kristus

POGLAVJE 124

Preko jezera Jezus odide v samoto blizu Julijeve Betzajde. Množice mu slede, pa jih uči ves dan. Nasiti pet tisoč ljudi. Umakne se v samoto, ponoči umiri razburkano morje, po čemer ga apostoli prepoznajo. Peter na njegov poziv stopa po valovih, nato Jezus reši dvomečega. Pristanek v dolini Genezaret.
1 Dvanajstero apostolov je tedaj doseglo stanje duhovne zavesti, pa jim je Jezus lahko odkrival globlji pomen svojega poslanstva do sveta.
2 Teden dni pred velikim judovskim praznikom je Matej vprašal: "Ali se ne bomo opasali za potovanje v Jeruzalem?"
3 Toda Jezus je dejal: "Ne bomo se odpravili na praznik, kajti časa je malo in jaz vam moram marsikaj povedati. Umaknimo se v samoto in mirujmo nekoliko."
4 Vzeli so svoje ladje ter odjadrali po jezeru, da so prišli do samotnega mesta blizu Betzajde Julijeve.
5 Ljudstvo jih je videlo in jim je sledilo v velikih množicah.
6 Jezus pa je sočustvoval z zaskrbljeno trumo, ustavil se je in je učil ves dan, ker so iskali luči in bili kakor tavajoče ovce.
7 Ko se je jelo nočiti, so se dvanajsteri vpraševali, kaj bodo množice počele, in Tomaž je rekel:
8 "Gospod, v samoti smo, množice nimajo ničesar pri sebi in so onemogle zaradi celodnevnega poslušanja brez hrane. Kaj nam je storiti?"
9 Jezus pa je ukazal: "Pojdite in nahranite množice."
10 Juda je vprašal: "Naj gremo doli in jim nakupimo za dvesto denarjev kruha, da bodo jedli?"
11 Jezus mu je ukazal: "Pojdi pogledat v zaloge, koliko hlebcev imamo."
12 Andrej pa je odvrnil: "Kruha nimamo, našli pa smo mladeniča, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve majhni ribi."
13 Toda Jezus je odločil: "Ukažite vsem ljudem, naj se posedejo na travo v skupinah po dvanajst."
14 Tedaj je Jezus vzel hlebe in ribi, se zazrl v nebesa ter izrekel sveto Besedo.
15 Nato je prelomil kruhe in dal dvanajsterim. Enako ribi, rekoč: "Pojdite in nahranite množice."
16 Vse ljudstvo je jedlo in se okrepčalo.
17 Bilo jih je okoli pet tisoč moških, skupina otrok in nemalo žensk.
18 Ko je bilo vse ljudstvo nahranjeno, je rekel učenik:
19 "Niti drobtina naj se ne izgubi. Pojdite torej in zberite koščke kruha ter rib za druge, ki morda stradajo."
20 Zbrali so ostanke in napolnili z njimi dvanajst košaric.
21 Ob tem čudovitem dejanju moči je ljudstvo ostrmelo. Rekli so: "Zdaj vemo, da je Jezus tisti prerok, katerega prihod so napovedovali preroki." Nato so vzklikali: "Pozdravljen, Kralj!"
22 Ko je Jezus slišal vzklikanje, je poklical dvanajstere in jim ukazal, naj se v svojih čolnih pred njim prepeljejo na ono stran.
23 Sam pa je odšel brez spremstva na gorski prelaz molit.
24 Dvanajsteri so na jezeru upali, da bodo prav v kratkem času dosegli Kafarnaum, toda nenadoma je izbruhnil strahoten vihar, pa so postali igrača valovom.
25 Ob četrti nočni straži je potem vihar začel delati vrtince, kar jih je navdalo z velikim strahom.
26 V zaslepljujočem viharju so zagledali nekaj, kar je hodilo po valovih in bilo podobno človeku. Nekdo je zaklical: "Duh je, znamenje hudega!"
27 Toda Janez je postavo prepoznal in vzkliknil: "Gospod je!"
28 Veter je tedaj popustil in Peter je od sredine čolna, kjer je stal, vzkliknil:
29 "Moj Gospod, moj Gospod, če si res ti, ukaži, da pridem k tebi po valovih."
30 Postava je stegnila svojo roko in rekla: "Pridi!"
31 In Peter je stopil na valove, ki so bili trdni kot skala. Hodil je preko njih.
32 Stopal je varno, dokler mu ni prišla misel, kaj, če se valovi pod mojimi nogami prelomijo?
33 Tedaj so se valovi pod njegovimi nogami prelomili in začel se je potapljati. Iz prestrašene duše je zavpil: "Reši me, Gospod, ali pa poginem."
34 In Jezus ga je prijel za roko ter rekel: "O ti malovernež! Zakaj si podvomil?" Potem je šel pred njim v čoln.
35 Vihar se je izdivjal, vetrovi so se pomirili in skupina je bila blizu obale. Izkrcali so se v dolini Genezaret.

POGLAVJE 125

Jezus govori o kruhu življenja, o svojem mesu in krvi kot o simbolih kruha in vode življenja. Mnogi ga zapustijo. Peter v imenu apostolov izpriča vero v Jezusa.
1 Po vsej dolini Genezaret se je naglo raznesla novica, da je prišel Jezus z dvanajsterimi, pa so ga ljudje prihajali gledat.
2 Prinašali so svoje bolnike ter jih polagali k učenikovim nogam, on pa je ves dan učil in ozdravljal.
3 Množice na drugi strani, ki jih je dan poprej nahranil, in drugo ljudstvo je prihajalo doli k jezeru, da bi videlo Gospoda. Ko ga pa niso našli, so mislili, da je v Kafarnaumu.
4 Ko ga niso našli doma, so prišli v Genezaret. Tam ga najdejo in vprašajo: "Učenik, kdaj si prišel v Genezaret?"
5 In Jezus je rekel: "Zakaj ste prišli okrog jezera? Niste prišli zaradi kruha življenja.
6 Prišli ste, da zadostite svojemu sebičnemu jazu. Vsi vi ste bili oni dan nahranjeni onkraj jezera, zdaj pa prihajate in bi hoteli več.
7 Hrana, ki ste jo jedli, je bila živež za meso, ki brž premine.
8 Vi, možje iz Galileje, ne iščite hrane, ki mine, marveč iščite hrano, ki je živež duši, kajti, glejte, jaz vam prinašam hrano iz nebes.
9 Jedli ste meso rib in ste bili zadovoljni, zdaj pa vam prinašam meso Kristusa v jed, da morete živeti večno.
10 Vaši očetje so jedli mano v puščavi. Nato so jedli meso prepelic ter pili vodo iz studenca, ki ga je Mojzes priklical iz skale. Vsi pa so umrli.
11 Mana in prepelice so bile simbol Kristusovega mesa. Voda iz skale je bila simbol njegove krvi.
12 Toda, glejte, prišel je Kristus, in on je kruh življenja, ki ga Bog nudi svetu.
13 Kdorkoli uživa Kristusovo meso in pije njegovo kri, ne bo nikdar umrl. Nikoli več ne bo lačen. Nikoli več ne bo žejen.
14 In ti, ki jedo ta kruh iz nebes ter pijejo to vodo iz studenca življenja, se ne morejo izgubiti. Vse to hrani dušo in očiščuje življenje.
15 Kajti Bog je rekel: Ko bo človek očistil samega sebe, ga bom jaz dvignil na prestol moči."
16 Tedaj so Jezus in dvanajsteri odšli v Kafarnaum. Jezus se je odpravil v sinagogo in učil.
17 Ko so pa prišli Judje, ki so ga bili slišali v Genezaretu, so menili:
18 Ta mož je zmeden. Slišali smo ga govoriti: Jaz sem kruh življenja, ki prihaja iz nebes. Mi vsi pa vemo, da je samo človek, sin človekov, ki izhaja iz Nazareta. Poznamo njegovo mater in njegovo ostalo sorodstvo.
19 Jezus pa je vedel za njihove misli. Rekel jim je: "Zakaj godrnjate in se med seboj pričkate?
20 Kristus je večno življenje. On je prišel iz nebes. On ima ključe nebes. Nihče ne more vstopiti v nebesa, dokler ni sam poln Kristusa.
21 Jaz sem prišel v meso, da opravljam božjo voljo in, glejte, to meso in ta kri sta polna Kristusa. In tako sem živi kruh, ki prihajam iz nebes.
22 Če pa vi jeste to meso in pijete to kri, boste imeli neminljivo življenje. In če hočete, lahko postanete kruh življenja."
23 Mnogi iz ljudstva pa so bili ogorčeni. Govorili so: "Kako nam more ta dati svoje meso v jed in svojo kri v pijačo?"
24 Njegovi učenci so bili globoko zaskrbljeni zaradi izrečenih misli, mnogi so se tudi odvrnili in mu niso več sledili.
25 Rekli so: Strahotno je zanj, da reče: Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne morete vstopiti v življenje.
26 Niso mogli razumeti prilike, ki jim jo je povedal.
27 Jezus pa je rekel: "Spotikate se in ne prenesete resnice? Kaj boste storili, ko boste videli to meso in kri preobraženo v višjo obliko?
28 Kaj boste rekli, ko boste videli sina človekovega dvigati se na oblakih neba?
29 Kaj boste rekli, ko boste sina človekovega videli sedeti na božjem prestolu?
30 Meso ni nič. Duh je oživljajoča sila. Besede, ki jih govorim, so duh, so življenje."
31 Ko je Jezus videl vse te številne, ki so svoj čas tako glasno izpovedovali vero vanj, da se odvračajo od njega in odhajajo, je rekel dvanajsterim:
32 "Ali me boste v tej uri zapustili in odšli?"
33 Toda Peter je rekel: "Gospod, nimamo kam iti. Ti imaš besede neminljivega življenja. Mi vemo, da si nam od Boga poslan."

POGLAVJE 126

Pismouki in farizeji obiščejo Jezusa. Grajajo ga, ker je z neumitimi rokami. Jezus se brani in uči, kar zadeva hinavščino. Dvanajsterim zasebno razloži svoj javni nauk.
1 Družba pismoukov in farizejev je prišla iz Jeruzalema, da se prepriča, v čem obstoji Jezusova moč.
2 Ko pa so ugotovili, da on in njegovi učenci ne upoštevajo judovske navade, ki zadeva umivanje rok pred jedjo, so se čudili.
3 Jezus pa je dejal: "Hinavščina kraljuje med vami, pismouki in farizeji. O vas je pisal Izaija:
4 To ljudstvo me časti z ustnicami. Zaman me časte. Njihovi nauki so človeški nauki in verovanja.
5 Vi možje, ki se imate za božje zastopnike, pa vendar zametavate božje postave in učite človeške postave;
6 stopite naprej in povejte, kdaj je dal Bog ljudem obredne predpise, ki jih vi izvajate. In povejte tem ljudem, kako je Duh življenja omadeževan, če se nekdo pred jedjo ne umije."
7 Njegovi kritiki mu niso odgovarjali, zato je nadaljeval:
8 "Poslušajte me, vi možje Izraela! Omadeževanost je zadeva srca, njegovo delo. Mesena pamet se polasti misli in naredi tako pošastnega ženina. Ta ženin je greh. Greh je proizvod pameti.
9 Kar človeka omadežuje ni hrana, katero uživa.
10 Kruh in riba in drugo, kar jemo, so le čaše, ki telesnim celicam prinašajo tvarino za gradnjo hiše. Ko je njihovo delo končano, jo kot odpadek vržejo proč.
11 Življenje rastlin in mesa, ki je za gradnjo človekove hiše, ni nikoli hrana za dušo. Duh se ne hrani z mrhovino živali in rastlin.
12 Bog dušo hrani neposredno iz nebes. Kruh življenja prihaja iz višav.
13 Zrak, ki ga vdihavamo, je prešinjen s Svetim Dihom, in kdor hoče, lahko ta božji Dih sprejema vase.
14 Duša ima sposobnost razlikovanja, in kdor hrepeni po življenju Kristusa, ta ga lahko vdihava. Ustrezno vaši veri naj se zgodi.
15 Človek ni sestavni del prostora, v katerem biva. Hiša ni človek.
16 Nižji svet oblikuje hišo iz mesa in jo tudi ohranja. Višji svet preskrbuje kruh duhovnega življenja.
17 Najlepše lilije rastejo iz stoječih ribnikov in iz najbolj umazanega blata.
18 Postava mesa zahteva, da ohranjamo telo čisto.
19 Zakon duha pa kliče po čistosti v mislih, besedah in dejanjih."
20 Ko pa je prišel večer in so bili vsi v hiši, so dvanajsteri imeli mnogo povedati in so želeli staviti marsikatero vprašanje.
21 Natanael je vprašal: "Ali je bilo to, kar si rekel o hiši iz mesa, prilika? Če da, kaj potem pomeni?"
22 In Jezus je rekel: "Še ne morete razločevati? Ne doumete še, da človeka to, kar vzame v usta, ne omadežuje?
23 Njegova hrana ne gre v dušo, je tvarina za meso, kosti in kite.
24 Duhu je vse čisto.
25 Kar človeka omadežuje, izvira iz mesenih misli, mesene misli pa izhajajo iz srca in porajajo mnogo zlega.
26 Iz srca prihajajo uboji, tatvine in nespamet. Vsa sebična dejanja in čutna dela izvirajo iz srca.
27 Jesti z neumitimi rokami človeka ne omadežuje."
28 Peter je rekel: "Gospod, kar si danes povedal, je užalilo pismouke in farizeje."
29 Jezus pa je rekel: "Ti pismouki in farizeji niso mladike drevesa življenja, niso rastline božje, so rastline ljudi; vsaka tuja rastlina pa bo izruvana.
30 Pustimo vse te ljudi same. So slepi vodniki, ki vodijo mnoge slepe ljudi.
31 Vodniki in oni, katere vodijo, hodijo skupno. Skupno bodo padli v zijoče jame."