POGLAVJE 118

V Gadari. Jezus izžene iz nekega moža legijo nečistih duhov. Duhovi zasedejo nečiste četveronožce, ki zdrve v jezero in utonejo. Prestrašeno ljudstvo prosi Jezusa, naj zapusti njihovo obalno pokrajino. Z apostoli se vrne v Kafarnaum.
1 Napočilo je jutro. Mesijanska skupina je pristala v pokrajini Gerasenov.
2 Prišli so v Gadaro, glavno mesto Gerasenov, ter se tam nekaj dni mudili, učeč množice.
3 Po izročilu je bilo mesto Gadara posvečeno mrtvim in vsi griči naokoli so bili znani kot sveta zemlja.
4 Tam je bila pokopališka zemlja za vse okoliške kraje. Griči so bili vsi prekriti z grobovi. Mnogi mrtvi iz Galileje so bili tam pokopani.
5 Duše nedavno umrlih, ki se niso mogle dvigniti na višje ravni, pa so ostajale okrog grobov, ki so hranili meso in kosti tega, kar je nekdaj bilo njihovo umrljivo domovanje.
6 Včasih so se lete polastile živih in jih na stotero načinov mučile.
7 In tako je bilo po Gadari mnogo obsedenih, nihče pa ni imel moči, da prinese olajšanje.
8 Učenik pa je vzel inozemske duhovne mojstre in dvanajsterico s sabo do grobov, zato da bi se lahko srečali s temi skritimi sovragi in se učili, kako se izganjajo zli duhovi.

9 Ko pa so se bližali vhodu, so srečali obsedenega moža. Legija nečistih duhov je bila v tem možu in ga je naredila tako močnega,
10 da ga nihče ni mogel ukrotiti, niti z verigami ne. Raztrgal je namreč še tako debele verige in šel svojo pot.
11 Nečisti duhovi pa ne prenesejo luči, ampak razgrajajo in veseljačijo le v temi.
12 Ko je prišel Jezus, je prinesel luč življenja in vsi zli duhovi so se vznemirili.
13 Vodja legije v možu je zavpil: "Ti Jezus, ti Emanuel, prosimo, da nas ne izročiš globinam. Ne trpinči nas pred časom."
14 Jezus pa je rekel: "Koliko vas je in kako vam je ime?"
15 Zli duh je odvrnil: "Naše ime je legija, naše število je število zveri."
16 Jezus pa je spregovoril: Njegov glas je pretresel celo griče, ko je ukazal: "Ven iz tega človeka, ne imejte ga več v svoji posesti.
17 Vsi griči pa so bili polni nečistih živali, ki so se pasle z nesnago in jo raznašale ter so tam širile bolezen med deželami.
18 Ko pa so zli duhovi prosili Jezusa, naj jih ne pusti brez bivališča, je učenik rekel:
19 "Pojdite in polastite se nečistih četveronožcev."
20 Ti in vsi zli duhovi so odšli od grobov ter zasedli povzročitelje nadloge.
21 V divji besnosti so le-ti zdrveli po bregu navzdol, se zagnali v jezero ter v njem utonili.
22 Tako se je vsa dežela znebila vira okuženja in nečisti duhovi se niso več povrnili.
23 Ko pa je ljudstvo videlo mogočna dela, ki jih je Jezus izvedel, so se vznemirili in rekli:
24 "Če lahko deželo reši gorja in izganja zle duhove, je to mož s tako nadzemeljsko močjo, da bi po lastni volji lahko opustošil našo deželo."
25 Tako so potem prišli in Jezusa prosili, naj ne bi ostal v Gadari.
26 In Jezus se tam ni več dalje mudil, ampak je s tujimi duhovnimi mojstri in z dvanajsterimi prišel k čolnu ter se vkrcal.
27 Mož, ki je bil osvobojen nečiste legije, je stal na obrežju in rekel: "Gospod, naj grem z vami."
28 Jezus pa je dejal: "To ni dobro. Pojdi na svoj dom in razglašaj novico, da ljudje zvedo, kaj lahko človek izvaja, kadar je v soglasju z Bogom."
29 Mož se je tedaj napotil skozi vse Deseteromestje in to oznanjal.
30 Mesijanci pa so jadrali nazaj, prepluli jezero, in se vrnili v Kafarnaum.

POGLAVJE 119

Dobrodošlica Jezusu v Kafarnaumu. Matej priredi slavje. Farizeji karajo Jezusa, ker je z grešniki. Uči o postu in pomenu dobrega in zlega.
1 Po vsej deželi se je hitro razvedelo, da se je Jezus vrnil in množice so mu v trumah prihajale izreč dobrodošlico.
2 Matej pa, eden od dvanajsterih, premožen mož, čigar dom je bil v Kafarnaumu, je pripravil razkošno slavje, na katerem so bili gostje Jezus, duhovni mojstri tujih pokrajin in ljudje vseh miselnih tokov.
3 Ko so farizeji opazili, da Jezus sedi in je s cestninarji in tistimi, ki so na slabem glasu, so rekli:
4 "Sramota! Ta človek se sklicuje na to, da je božji mož, pa se druži s cestninarji in prešuštnicami ter z navadno sodrgo. Kakšna sramota!"
5 Ko je Jezus zaznal njihove misli, je dejal: "Tisti, ki so zdravi, ne morejo biti ozdravljeni. Čistim ni potrebno odrešenje.
6 Kdor je zdrav, mu je dobro. Tisti, ki so čisti, so rešeni.
7 Kdor ljubi pravico in prav dela, mu ni treba, da se kesa. Nisem prišel k takim, ampak h grešnikom."
8 Skupina Janezovih učencev je nosila žalne trakove, odkar so zvedeli, da je mrtev.
9 Postili so se in molili v svojih srcih. Ko so farizeji to opazili, so pristopili k Jezusu in rekli:
10 "Zakaj se Janezovi somišljeniki postijo, tvoji učenci pa ne?"
11 In Jezus je odgovoril: "Glejte, vi ste učitelji postave, pa bi morali vedeti kaj takega. Morda bi hoteli povedati tem ljudem, kaj veste o tem.
12 Katere duhovne dobrine človeku naklanja post?" Farizeji pa so onemeli in niso nič odgovorili.
13 Nato je Jezus rekel:" Življenjska sila ljudi zavisi od tega, kaj ti jedo in pijejo.
14 Ali je duh življenja krepkejši, kadar je vitalna sila majhna? Ali se svetost dosega z gladovanjem, ki si ga sami nalagamo?
15 Požrešnež je grešnik v božjih očeh. Ni pa tudi noben svetnik, kdor se brani, da bi se posluževal božjih sredstev moči, ker s tem samega sebe dela šibkega in nesposobnega za izpolnjevanje resnih življenjskih nalog.
16 Glejte, Janez je mrtev in njegovi pripadniki se v svoji žalosti postijo.
17 Njihova ljubezen do njega jih nagiba k temu, da izražajo spoštovanje, ker vedo in so bili poučeni, da je greh, če nas spomin na pokojne pušča neprizadete.
18 Ker imajo oni to za greh, je prav, da se postijo.
19 Če ljudje svojo vest zanemarjajo in ne upoštevajo, kar jim prišepetava, to obtežuje njihovo srce, da postanejo nesposobni za naloge življenja. To pa vodi v greh.
20 Vest si lahko oblikujemo z novim znanjem. Po vesti je potem enemu lahko nekaj dovoljeno, kar drugemu njegova vest odsvetuje.
21 To, kar bi bil zame greh, če bi to storil, lahko drugemu ni greh. Kaj je greh, določa tisto mesto, ki ga na življenjski poti ravno zavzemaš.
22 Postava dobrega ni nespremenljiva. Pri presojanju z vidika dobrega in zla, se vedno jemljejo v obzir danosti, ki so v notranji zvezi z določenim dejanjem.
23 Nekdo se posti v globoki iskrenosti srca in mu je v blagoslov.
24 Drugi se lahko posti, a iz posvetnih nagibov, zato sledi kazen.
25 Ne moreš izdelati postelje, ki bi ustrezala velikosti vseh ljudi. Če jo lahko narediš ustrezno sebi, si dobro delal.
26 Čemu bi se možje, ki so moji pripadniki, odločali za post ali za nekaj, kar bi zmanjševalo njihove sile? Vse so jim potrebne, da služijo človeštvu.
27 Prišel bo čas, ko vam bo Bog dal prosto pot in boste meni storili isto, kar je Herod storil Janezu.
28 V strahoti one bridke ure se bodo ti možje postili. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj sliši. Tisti, katerih srce je dovzetno, naj začutijo, za kaj tu gre."

POGLAVJE 120

Nikodem je navzoč pri slavju. Jezusa vpraša, ali ne bi novega duha uspešneje uvedel z reformo judovstva. Jezus to zanika in utemelji. Ozdravi krvotočno ženo. Ozdravi Jairovo hči. Izgine, ko ga hočejo častiti.
1 Nikodem pa, ki je nekdaj ponoči obiskal Jezusa, da bi spoznal pot življenja, je bil med gosti.
2 Dvignil se je, stopil naprej in rekel: "Učenik, res je, da se judovske življenjske navade ne skladajo z judovsko postavo.
3 Duhovništvo je potrebno reforme. Voditelji naj bi postali bolj usmiljeni in prijazni. Pravniki bi morali postati pravičnejši. Navadno ljudstvo ne bi smelo biti obremenjeno, kakor je.
4 Toda, ali ne bi lahko teh reform izvedli tako, da ne bi odpravili judovskega bogoslužja?
5 Ali ne bi mogel ti svojega velikega dela uskladiti s tem, kar delajo Farizeji in pismouki? Ali ne bi duhovništvo moglo biti v blagor tvoji božanski filozofiji?"
6 Jezus pa je odgovoril: "Novega vina ne gre dajati v stare mehove, ker gre pri vrenju narazen. Stari mehovi ne bi zdržali napetosti pa bi počili in vino bi bilo izgubljeno.
7 Obnošene obleke ne krpamo z novim tkivom, ker se staremu pri delu ne prilega in bi se to le še dalje trgalo.
8 Staro vino se lahko hrani v starih mehovih, novo pa zahteva nove.
9 Duhovna resnica, ki jo prinašam, je temu rodu nova, in če jo denemo v stare mehove judovskih oblik, glejte, se bo razgubila.
10 Nujno je, da se razmakne. Stare posode ne zdržijo in jih bo razneslo.
11 Poglejte kraljestvo Kristusovo! Starodavno in častitljivo je kakor sam Bog, in vendar tako novo, kakor je vsakokrat novo jutranje sonce. Edino ono lahko nosi v sebi resnico Boga."
12 Medtem ko je govoril, je neki načelnik sinagoge, Jair po imenu, vstopil in padel Jezusu pred noge ter rekel:
13 "Moj učenik, poslušaj mojo prošnjo! Moj otrok je hudo bolan, bojim se, da mi umre. Toda vem, če ti le prideš in spregovoriš Besedo, bo moj otrok živel."
14 (Bila je edina hči, deklica dvanajstih let.)
15 In Jezus se ni obotavljal. Odšel je z možem in mnogo ljudi jima je sledilo.
16 Ko pa so odšli, je neka žena, zaradi krvotoka mnogo let predmet poizkušanja zdravnikov od blizu in daleč, ki so ji vsi odrekali življenje, zapustila svojo posteljo in planila na cesto, ko je Jezus šel mimo.
17 Rekla je sama pri sebi: Če se le rahlo dotaknem njegovega oblačila, vem, da bom ozdravela. -
18 Dotaknila se ga je in hipoma je krvavenje prenehalo in bila je ozdravljena.
19 Jezus pa je začutil, da je šla od njega zdravilna moč. Obrnjen k množici je rekel:
20 "Kdo je bil, ki se je dotaknil mojega plašča?"
21 Peter je rekel: "Tega nihče ne ve. Množica se gnete okrog tebe, lahko se jih je veliko dotaknilo tvojega plašča."
22 Jezus pa je rekel: "Nekdo se ga je dotaknil v veri, z mislijo, da ozdravi, kajti sila, ki ozdravlja, je šla od mene."
23 Ko je tedaj žena spoznala, da Jezus ve, kaj je storila, je prišla in pokleknila k njegovim nogam ter mu vse povedala.
24 In Jezus ji reče: "Tvoja vera te je ozdravila, pojdi v miru."
25 Ob tem je prišel iz Jairovega doma služabnik ter rekel le-temu: "Moj gospodar, ne nadleguj Gospoda, da bi hodil k nam. Tvoj otrok je umrl."
26 Jezus pa je dejal: "Jair, mož vere, ne dovoli, da ti vera omahuje v tej uri preizkušnje.
27 Kaj pa je, kar je rekel služabnik? Otrok je umrl? No, kaj pa je smrt?
28 To, da duša zapusti svoje bivališče iz mesa.
29 Človek je gospodar duše in njenega bivališča. Ko se dvigne nad dvom in strah, glej, tedaj lahko očisti prazno hišo in privede nazaj prebivalca."
30 Nato je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, Jaira in otrokovo mater v sobo umrle.
31 Ko so bila vrata zaprta, da nihče od množice ni imel dostopa, je Jezus izgovoril Besedo, ki je razumljiva dušam. Nato prime deklico za roko:
32 "Talita, pridi, deklica, vstani!" Dekličina duša se je vrnila in ona je vstala ter zaprosila hrane.
33 Vsi prebivalci mesta pa so ostrmeli. Mnogi so želeli Jezusu izkazati božje čaščenje.
34 Toda on je, podobno nočnemu prividu, izginil in nadaljeval svojo pot.

POGLAVJE 121

V Nazaretu. Mirjam poje v veliki mestni dvorani hvalospev. Jezus uči v sinagogi. Ozdravi obsedenega mutca. Ljudstvo ne veruje vanj. Farizeji ga imenujejo Belcebubovo orodje. Pot v Kano.
1 V Nazaretu je bil slovesen dan. Vsi prebivalci so bili za to, da bi ga kar najlepše obhajali.
2 Jezus z duhovnimi mojstri od drugod, dvanajsteri, Marija, Gospodova mati in Mirjam so bili navzoči.
3 Ko se je vse mestno prebivalstvo zbralo v veliki mestni dvorani, je Mirjam stoje pred njimi v svoji prikupnosti zapela slavospev Bogu.
4 Malo jih je vedelo, kdo je pevka, toda v trenutku si je pridobila srca vseh.
5 Več dni zaporedoma je pela Izraelove pesmi, nato je odšla.
6 Prišla je sobota in Jezus je šel v sinagogo. Vzel je knjigo psalmov in bral:
7 Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, ki se ne klanja ošabnim in hinavcem.
8 O Gospod, moj Bog, čudovito je, kar si za nas storil, in mnoge, da, neštevilne so tvoje misli, ki nam jih posvečaš.
9 Ne zahtevaš žrtve, ne krvavih daritev. Ne želiš žgalnih daritev in daritev za grehe.
10 Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, o Bog, tvoja postava je v mojem srcu.
11 Oznanjal sem tvojo besedo o pravilnosti in o miru množicam. Razglašal sem v popolnosti načrte svojega Boga.
12 Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu. Razglašal sem tvojo zvestobo in milost.
13 Tvoje ljubeznivosti in tvoje resnice nisem prikrival ljudem; razglašal sem jo množicam.
14 Gospod, odpri moje ustnice, da bom oznanjal tvojo hvalo. Krvavih žrtev ne prinašam, niti žgalnih daritev za grehe.
15 Žrtev, ki bi ti jo hotel prinesti, je čisto življenje, skesano srce, duh vere in ljubezni - in to rad sprejemaš. -
16 Ko pa je to prebral, je vrnil knjigo oskrbniku ter rekel:
17 "Ta božja oznanila veljajo za današnje čase na zemlji.
18 Naše ljudstvo je poveličevalo žrtvene obrede, zanemarjalo pa usmiljenje, pravičnost in pravice ljudi.
19 Vi farizeji, vi duhovniki, vi pismouki, vaš Bog je prenasičen s krvjo. Bog vaših molitev ne sliši. Stojite pred svojimi gorečimi žrtvami, toda zaman.
20 Vrnite se znova k pričevanju postave, spremenite se in se vrnite k Bogu, pa boste živeli.
21 Naj ne bo več dim nedolžnosti v prekletstvo vašim oltarjem.
22 Prinašajte Bogu v žrtev skesano in potrto srce.
23 Odvzemite svojim človeškim sotovarišem bremena, ki ste jim jih naložili.
24 Če pa ne poslušate, če se ne odvrnete od svojih zlih poti, glejte, bo Bog ta narod udaril s prekletstvom."
25 Ko je nehal tako govoriti, je stopil vstran in ljudstvo je osuplo reklo:
26 Odkod ta človek prejema to spoznanje in to moč? Odkod mu prihaja vsa ta modrost?
27 Ali ni to Marijin sin, katere dom je na Marmionski cesti?
28 Ali niso njegovi bratje Juda, Jakob in Simon poznani med našimi poštenjaki? Niso njegove sestre tu z nami? -
29 In besede, ki jih je govoril, so bile vsem v spotiko.
30 Jezus pa je rekel: "Prerok nima časti v svoji rodni deželi. Ni dobro sprejet med lastnimi sorodniki. V lastnem domu ima nasprotnike."
31 V Nazaretu ni storil številnih mogočnih dejanj, ker prebivalci niso vanj verovali. Tudi se ni tam dolgo ustavljal.
32 Ko pa je odhajal, sta mu sledila dva slepca in vpila: "Ti sin Davidov, poslušaj! Usmili se, Gospod, in nama odpri oči, da bova videla."
33 Jezus jima je rekel: "Ali verujeta, da vama lahko odprem oči in storim, da vidita?"
34 Rekla sta: "Da, Gospod, veva: Če rečeš Besedo, midva lahko spregledava."
35 In Jezus se je dotaknil njunih oči ter izgovoril Besedo. Rekel jima je: "Ustrezno vajini veri se bo zgodilo."
36 In bila sta oblagodarjena. Odprle so se jima oči, da sta videla.
37 Jezus pa jima je velel: "Ne pravita tega nikomur."
38 Toda onadva sta odšla in po vsej pokrajini razglašala.
39 Ko je Jezus nadaljeval svojo pot, so mu privedli obsedenega moža, ki je bil nem.
40 In Jezus je izgovoril Besedo. Nečisti duh je zapustil človeka. Temu se je razvezal jezik in je rekel: "Hvaljen Bog!"
41 Ljudje so strmeli rekoč: "To je mogočno dejanje. Doslej še nikogar nismo videli storiti kaj takega."
42 Farizeji so bili tudi zelo začudeni, toda vpili so:
43 "Vi, možje Izraela, pazite! Ta Jezus je Belcebubovo orodje. Bolnike ozdravlja in zle duhove izganja v Satanovem imenu."
44 Jezus jim pa ni odgovarjal, ampak je šel svojo pot.
45 Z duhovnimi mojstri drugih dežel in z dvanajsterimi je šel proti mestu, kjer je nekoč spremenil vodo v vino. Tam je ostal nekaj dni.

POGLAVJE 122

Sedem dni v molitvi. Jezus pooblasti dvanajstere in jih razpošlje učit, izganjat zle duhove, obujat mrtve - toda zgolj razkropljenim rodovom Izraela. Napove srečanje v Kafarnaumu.
1 Sedem dni je mesijanska skupina molila v tihoti. Nato je Jezus dvanajstere poklical vstran in rekel:
2 "Glejte, množice nas obkoljujejo vsepovsod. Ljudstvo je vznemirjeno. Tavajo sem in tja kakor zmedene ovce.
3 Potrebujejo skrbnega pastirja. Hrepenijo po roki, ki bi jih vodila k Luči.
4 Žito je dozorelo. Žetev je obilna, toda žanjcev je malo.
5 Časi so torej dozoreli, da greste sami skozi vse vasi in mesta Galileje ter učite in ozdravljate."
6 Tedaj je dihnil nad dvanajstere ter rekel: "Prejmite Sveti Dih."
7 Slehernemu je nato izročil Besedo moči, rekoč: "Po vsemogočni Besedi boš izganjal duhove, ozdravljal bolne in mrtve vračal življenju.
8 Ne hodite pa na pota Asircev ali Grkov, niti ne hodite v Samarijo. Pojdite le k raztresenim bratom svojih rodov.
9 Spotoma razglašajte: Prišlo je kraljestvo Kristusovo!
10 Obilno ste prejeli, obilno morate dajati.
11 Toda hoditi je treba v veri. Nikar si ne oskrbujte bergel, da bi se nanje opirali.
12 Vse svoje zlato in srebro darujte ubožnim. Ne imejte dvoje plaščev, niti dvojne obutve. Imejte zgolj svojo popotniško palico.
13 Božji poljedelci ste in On vas nikoli ne bo pustil stradati.
14 Kjerkoli hodite, si poiščite ljudi z vero, pri katerih ostanite, dokler ne greste dalje.
15 Hodite namesto mene, delujte za mene. Kdor vas sprejme in ste mu dobrodošli, ta sprejme mene in sem mu jaz dobrodošel.
16 Kdor pa svoja vrata pred vašim obličjem zapre, ta odkloni, da bi sprejel mene.
17 Če vas v kakem mestu ne sprejmejo ljubeznivo, ne hranite v sebi slabih misli. Ne upirajte se.
18 Kakršnakoli slaba misel bo škodovala vam. Razsipala bo vaše sile.
19 Če vas ne sprejmejo z naklonjenostjo, pojdite dalje, kajti množice hrepenijo po Luči.
20 Glejte, pošiljam vas naokrog kakor jagnjeta med čredo volkov. Zato je potrebno, da ste modri kot kače in preprosti kot golobje.
21 V vsem svojem govorjenju bodite iskreni in previdni, kajti farizeji in pismouki bodo iskali pretvez, da vas ujamejo v tem, kar govorite.
22 Gotovo bodo našli način, da vas z lažnivimi obtožbami privedejo pred sodišče.
23 Sodniki vas bodo obsodili zaradi domnevnih zločinov, da boste bičani in vrženi v ječo.
24 Ko boste morali pred sodnika, se ne bojte. Tudi ne skrbite, kako ravnati, kaj govoriti.
25 Sveti Dih vas bo vodil v tisti uri in vam dal govoriti, kakor je treba.
26 Na to se popolnoma zanesite: Niste vi, ki govorite, ampak je Sveti Dih oni, ki navdihuje besede in premika ustnice.
27 Blagovest, ki jo oznanjate, ne bo prinesla miru, ampak bo razdražila množice do ogorčenosti.
28 Človek mesa odklanja resnico z gnevom in bi dal svoje življenje, da stre nežno rastlinico pred časom žetve.
29 In to bo prineslo zmedo v družine, ki so imele zgolj mir lenobe.
30 In brat bo izročal v smrt brata. Oče bo stal in gledal, kako mu morijo otroka, otrok pa bo pred sodiščem pričal proti očetu in veselo gledal, kako mu v smrt izročajo mater.
31 In ljudje se bodo sovražili samo zato, ker izgovarjate Kristusovo ime.
32 Trikrat blagor človeku, ki bo stanoviten v veri ta dan prihodnje jeze.
33 Pojdite sedaj! Kadar vas preganjajo na enem mestu, si poiščite drugo.
34 In ko naletite na sovražnika, ki presega vaše sile, glejte, ob vaših vratih je sin človekov. Ko on spregovori, vstanejo v vašo obrambo vse nebeške trume.
35 Toda svojega sedanjega življenja nikar visoko ne cenite.
36 Pride čas, ko bodo ljudje meni vzeli življenje. Ne pričakujte, da bi vi bili izvzeti, kajti ubijali vas bodo v imenu Boga.
37 Mene ljudje nazivajo Belcebuba, vas bodo imenovali njegove sinove.
38 Ne bojte se tega, kar ljudje govore ali delajo. Nad dušo nimajo moči.
39 Ranijo ali uničijo lahko telo iz mesa, a to je vse.
39 Ne poznajo Boga, ki ravna pota duši in ki more uničiti dušo.
40 Kristus je danes Kralj in ljudje morajo priznati njegovo oblast.
41 Kdor ne ljubi Kristusa, ki je Ljubezen Boga, bolj kot vse drugo, si nikoli ne bo mogel pridobiti duhovne zavesti.
42 Tisti pa, ki bolj ljubijo lastne starše ali otroke kakor Kristusa, ne morejo nikoli nositi Kristusovega imena.
43 In tisti, ki bolj ljubi lastno življenje kakor pa Kristusa, ne more ugajati Bogu.
44 Kdor visi na svojem življenju, ga bo zgubil, medtem ko tisti, ki svoje življenje za Kristusa daruje, reši to svoje življenje."
45 Ko je Jezus to povedal, je dvanajstere razposlal po dva in dva, z naročilom, da se bodo z njim sestali v Kafarnaumu.
46 Oni so šli tedaj skozi vsa mesta v Galileji ter učili in ozdravljali v duhu in moči.