Piše: Helena Golenhofen

Že staroegipčanski in grški zdravilci so ugotovili, da je vzrok številnih bolezni skrit v črevesju. Zdaj jim s svojimi dognanji pritrjujejo sodobni znanstveniki, zdravniki in zdravilci. Zakaj pa se zdravljenje teh bolezni ne začne najprej z zdravljenjem črevesja? Kako lahko laiki prepoznajo, ali tiči vzrok za njihove bolezni v črevesju?

Ali je vzrok naših težav in bolezni v črevesju, najpreprosteje ugotovimo tako, da ocenimo kakovost blata. Naše telo je namreč tako zdravo, kot je zdravo naše črevesje. Zdravo blato bi moralo izpolnjevati pet kriterijev:

· Odvajamo ga enkrat dnevno.
· Iztrebljanje blata poteka brez večjega pritiskanja in dolgega sedenja na školjki.
· Blato je kompaktno, v obliki klobase (konci so zaobljeni).
· Iztrebljanju ne spremlja močan in kisel smrad (v stranišču lahko še naprej ostanemo).
· Danka se ne umaže (zadostuje samo enkratna uporaba papirja).

Če več kot dva od teh kriterijev nista izpolnjena, ste lahko prepričani, da vaše črevesje kot celota ne funkcionira več najbolje. Pri tem pa je čisto vseeno, ali že imate kakšne telesne težave ali ne, oziroma jih še niste zaznali. Vsekakor nekaj ni v redu!

Možne posledice nepravilnega delovanja črevesja bomo najlažje razumeli, če spoznamo najpomembnejše naloge črevesnega trakta:

1. Razgrajuje hrano, da jo telo lahko absorbira (to je predvsem naloga tankega črevesa)

Razgradnja hrane se začne že v ustih s pomočjo encimov, ki se nahajajo v slini. Nadaljuje se v želodcu in tankem črevesju, kjer sodelujejo prebavni sokovi trebušne slinavke in žolča. Za pravilno razgradnjo hrane je odločujoča sestava te kompleksne kaše. Če je flora črevesne kaše spremenjena, lahko pride v črevesju do vretja in gnitja . Pri vretju se sladkor (nastane z razgradnjo ogljikovih hidratov) spremeni v alkohol, gnitje pa nastane zaradi ne dovolj prebavljenih beljakovin. Pri obeh motnjah nastanejo plini, ki se kažejo kot vetrovi, pri čemer so vetrovi zaradi vretja relativno brez vonja (včasih tudi kislega vonja), pri gnitju pa izredno smrdijo. Še bolj problematični kot vetrovi pa so strupi (etri in alkoholi), ki se pri tem razvijejo. So namreč izredno toksični in zato zelo obremenjujejo jetra. Velikokrat se zgodi, da pacient dob diagnozo ciroza jeter, pa nikoli ni užival alkohola. Jetra je poškodovala nepravilna razgradnja hrane pri vretju in gnitju!

2. Sintetizira različne snovi kot so vitamini, encimi, hormoni

Mnogi ljudje ne vedo (na žalost tudi nekateri zdravniki in zdravilci ne), da se lahko veliko življenjsko pomembnih vitaminov sintetizira le v zdravi črevesni flori. Eden takšnih vitaminov je tudi vitamin B 12, ki je glavni argument vseh, ki imajo pomisleke o vegetarijanstvu. Ta vitamin se lahko sam sintetizira v črevesju, v zdravi črevesni flori, in ga ni potrebno dodajati v obliki tablet. Vzrok, da vegetarijancev pogosto primanjkuje vitamina B 12, je v tem, da se napačno prehranjujejo. Meso nadomestijo s sladkorjem, slaščicami, čokolado, medom, prečiščeno moko, mlekom in drugimi prehrambenimi izdelki, ki črevesni flori prej škodijo kot pa koristijo.

Moj mož, ki ima ordinacijo za alternativno medicino in mi je tudi izdatno pomagal pri pisanju tega članka, je že večkrat izjavil, da bi bilo za nekatere njegove paciente bolje, če bi jedli meso (v zelo majhnih količinah, biološkega izvora), kot pa da so vegetarijanci in se bašejo s sladkarijami. Ja, smo za vegetarijanstvo in presnojedstvo, samo s takšno hrano, ki bo črevesju koristila, in s takšnim črevesjem, ki bo zdravo hrano lahko prebavilo in sintetiziralo vse potrebne vitamine. Še opozorilo: če ste do sedaj jemali vitaminske preparate in vas je članek prepričal, da to ni potrebno, jih ne smete prenehati jemati, dokler ne sanirate vašega črevesja, sicer bo prišlo do velikega pomanjkanja vitaminov v vašem telesu.

3. Izloča strupe (naloga debelega črevesa)

Mogoče najpomembnejša, zelo pogosto pa zanemarjena naloga črevesja je razstrupljanje telesa preko črevesja. S hrano (konzervansi, dodatki, sredstva za zgoščevanje in ločevanje), z onesnaženim zrakom, pesticidi, sredstvi za zaščito lesa in drugimi snovmi pridejo v telo številni strupi, ki jih moramo izločiti. K tem strupom pridejo že omenjeni strupi iz "lastne pridelave", ki nastanejo z vretjem in gnitjem. Del strupov se lahko izloči preko ledvic, največ pa prek sluznic za razstrupljanje. Črevesje je največji organ za razstrupljanje, saj je površina črevesne sluznice 200-krat večja kot površina kože, pa tudi drugi organi, ki pomagajo razstrupljati, so nekajkrat manjši.

Če je črevesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni potrebno sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi obratno: če razstrupljanje preko črevesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vključiti druge sluznice. Koliko ljudi se že čisti (razstruplja) tudi preko kože, se lepo voha v vročih poletnih dneh. Zaradi povečenega potenja in razkrite kože je naš osebni vonj bolj izrazit. Prav neverjetno je, kako kisel in smrdeč pot oddajajo nekateri ljudje, kar je seveda samo reakcija telesa na strupe, ki jih mora dodatno izločiti.

Poleg neprijetnega telesnega vonja pa se pri preveč obremenjenih sluznicah, ki se morajo vključiti v razstrupljanje, lahko pojavijo tudi:

· na koži: različni ekcemi (kot je nevrodermitis), luščenje kože (luskavica), koprivnica;
· v obnosni votlini: izcedek iz nosu, povečani polipi;
· v pljučih: bronhitis.

Včasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more več izločiti, zato jih mora uskladiščiti. Glede na mesto skladiščenja se pojavijo ustrezni simptomi. Klasični so različne ciste, bradavice in miom pri ženskah. Tudi celulit nastane zaradi odlaganja odpadkov (neizločenih strupov) v koži. Sklepi so prav tako dobro skladišče, kar se pokaže šele v starosti, ko se pojavijo različni simptomi (npr. artritis, artroza). Črevesje pa strupe odlaga okrog danke v obliki hemeroidov. Vam je že kakšen zdravnik pri diagnozi hemeroidi predlagal, da čim prej razstrupite svoje telo?

Poglejmo, kako pride v črevesni sluznici do motenj pri razstrupljanju. Črevesna sluznica je zelo podobna koži, samo da je prevlečena s t.i. črevesno floro, ki si jo lahko predstavljamo kot travo. Črevesna flora ščiti črevesno sluznico, saj deluje kot filter: do sluznice prepušča samo nekatere snovi iz želodčne kaše in vrača samo določene snovi, ki so že bile razstrupljene. Če je črevesna flora luknjasta, na primer zaradi stalne naselitve z glivami (zelo pogoste so kandida - kvasna gljiva in zidna plesen Aspergillus), potem je njena površina nezaščitena. V tem primeru se tudi pri tako neškodljivih snoveh, kot so mlečne beljakovine in ogljikovi hidrati iz pšenice, pojavi obrambna reakcija črevesne sluznice, ki jo prepoznamo kot alergijo na določena živila. Zaradi obrambnih reakcij črevesja je sluznica kronično vneta in pojavijo se otekline, ki močno ovirajo razstrupljanje. Če so otekline (nabrekline) dovolj razširjene, jih glede na simptome imenujemo razdražljivo črevo, Kronova bolezen, kolitis ...

Zaradi vnete črevesne sluznice je tudi presnova (razgradnja hrane) zelo otežena, kar spet vodi do povečanega nastanka vretja in gnitja. Strupi, ki pri tem nastanejo, telo dodatno obremenjujejo, prav tako pa se zaradi ugodnih pogojev glive pospešeno razmnožujejo. Tako se telo vrti v začaranem krogu in se vedno bolj samozastruplja.

Imunski sistem in črevesje

V črevesni sluznici ležijo poleg celic (žlez) za razstrupljanje tudi t.i. imunske celice (Peyerjeve ploščice), ki tako kot mandlji v žrelu pripadajo k imunskemu sistemu telesa. Poenostavljeno opisano deluje naš imunski sistem takole: vse tujke (antigene), strupe, viruse, bakterije ..., ki pridejo v stik z našim imunskim sistemom, imunske celice ocenijo - če so nevarni, začne telo proizvajati protitelesca. Približno 70 odstotkov imunskih celic je v črevesni sluznici, kar pomeni, da je 70 odstotkov delovanja našega imunskega sistema odvisno od zdravega črevesja.

V črevesju so tudi imunske celice prekrite s črevesno floro, kot je bilo pod točko tri že opisano. Če je flora luknjasta (npr. zaradi bolezni), imunske celice niso zaščitene in so neposredno izpostavljene različnim snovem, ki jih dražijo. Imunski sistem je zaradi pretirane razdraženost izredno obremenjen, kar vodi do izčrpanosti in kronične oslabljenosti imunskega sistema (bolj smo dovzetni za infekcijske bolezni). V širšem smislu pa oslabljeni imunski sistem ugodno vpliva tudi na razvoj ponavljajočih se vnetij v telesu, kot je na primer vnetje mehurja ali obnosnih votlin (sinusov). Še bolj zanimivo pa je to, da lahko samo na podlagi kronično razdraženega imunskega sistema nastanejo tudi vse revmatske in avtoimunske bolezni. Pravi vzroki za nastanek bolezni, kot so Basedowa bolezen obolenja ščitnice in multipla skleroza, so skoraj vedno v črevesju.

Pri večini bolezni je zato potrebno, če želimo uspešno in trajno ozdraveti, obravnavati tudi črevesje. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom ali zdravilcem in če ni dovolj poučen, si poiščite pomoč pri drugem terapevtu, ki vam bo pomagal sanirati črevesje. Veliko pa lahko (preventivno) naredimo že sami, tako da pazimo, kaj daste v usta.

Helena Golenhofen

www.energijski-center.com

Predavanje na to temo: http://www.pozitivke.net/calendar_event.php?eid=20051005103944816