Sveta združitev dveh duš, ki skupaj kličeta tretjo dušo, otroka, je med najbolj svetimi obredi na svetu. Na najgloblj ravni je to zavesten proces, pri katerem vsak brezhibno opravlja svojo nalogo. Kako bi v popolnem božjem načrtu tudi moglo biti drugače? Vendar pa še vedno lahko ta čudežni proces prenesete na raven zavestnega dojemanja, s čimer povečate užitek in zavedanje.

Zavestno spočetje otrok je sorodno zavedanju drugih svetih dejavnosti, kot so uresničevanje (manifestacija), zdravljenje in prodorne sanje. Vendar pa je v zavedanju teh dejavnosti tudi kal nevarnosti. Ta leži v podpiranju ega. Drugače povedano, v trenutku, ko vaš ego prevzame vodilno vlogo v teh svetih trenutkih, hoče tudi uveljaviti svojo moč in svojo resničnost.

Ego od vas zahteva dosežek, medtem, ko si duša želi samo, da bi v dejanju uživali. Če ima vodilno vlogo ego, se pojavi občutek napora, kot bi se trudili, da bi se nekaj zgodilo. Glavna težnja duše pa je prav nasprotna težnji ega. Duša zgolj uživa v dejanju, kot se zgodi samo po sebi. Ne išče samopotrditve, kot jo išče ego.


To je vzrok, da mnogi pari, ki globoko hrepenijo po otroku, ostanejo brez njega. Dopustili so, da so pritisk in skrbi posegli v svetost spočetja, namesto, da bi uživali. Nikjer se učinek sprostive, ko stvar prepustite bogu, ne kaže tako nazorno, kot prav pri spočetju otrok. Ko se povsem predate, odstranite vsakršen pritisk, ki vam onemogoča spočetje otroka. S hvaležnostjo, ki si jo s partnerjem izmenjujete med spolnim odnosom, nagovarjate najvišji namen duše otroka, ki se spočenja.

Otrokova duša se noče utelesiti, če čuti, da sta starša napeta. Išče mir in radost, saj so taki pogoji za nastanek zarodka najugodnejši. Zakaj bi si izbrala telo, spočeto v težkih okoliščinah, če pa hoče pogoje, v katerih bo imela največ možnosti, da bi postala uspešno, močno bitje? Bolje je, da duša počaka na spolni odnos, ki bo poln ljubezni in sladkosti. Tedaj je namreč maternica topla in vabljiva in duša se z veseljem vključi v postopek nastanjanja novega telesa.

Le otrok, vpleten v dramo trpljenja in bolečine, bi se želel utelesiti, kadar se starša trudita, da bi ga spočela. Tak otrok bo imel v življenju še veliko priložnosti, da prepozna in ozdravi ta vzorec. Za vse udeležence je torej bolje, da začnejo življenje v miru.

Če je glavni namen spolnega odnosa spočetje otroka, bosta modra starša napolnila srci s srečo in hvaležnostjo. Uživala bosta v modrosti otrokove odločitve, da se utelesi v najugodnejšem trenutku. Predala se bosta drug drugemu s hvaležnostjo za popolnonost slehernega trenutka. Maternica, ogrnjena s takšno naklonjenostjo, utripa v ljubezni, ki se ji prihajajoči otrok ne more upreti. V takšnih razmerah je spočetje otroka neizogibno.

Odlomek iz knjige Pogovori z angeli pisateljice Doreen Virtue