Na današnji dan se obeležuje svetovni dan pravice vedeti. Njegov namen je opozarjati državljane sveta, da se v vsej polnosti zavedo, kaj pomeni pravica vedeti, kakšne koristi in prednosti prinaša, če jo dosledno uveljavljajo, ter kakšne so omejitve pri odločanju o tem, ali so dokumenti lahko javni, so sporočili iz urada pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja.

Ta dan želi tudi opominjati, da je potrebno pospešeno sprejemanje zakonodaje o dostopu do javnih informacij, ki po vsem svetu omogoča odprto in pregledno delovanje javnih organov ter prijazno javno upravo, ja zapisano v sporočilu urada.

Dan pravice vedeti se je "rodil" 28. septembra 2002 v Budimpešti, na srečanju različnih organizacij civilne družbe iz številnih držav, ki so se povezale v organizacijo FOIA Network. Namen njihovega povezovanja je pretok in izmenjava informacij na področju dostopa do javnih informacij ter združevanje znanja in izkušenj v skupnih razvojnih projektih. Na srečanju so med drugim sklenili, da bo 28. september postal svetovni dan pravice vedeti (Right to Know Day).

Države ta dan obeležujejo na različne načine, in sicer z organizacijo različnih dogodkov, oglaševalskimi akcijami, s podeljevanjem priložnostnih nagrad in podobno. Slovenija bo dnevu pravice vedeti letos prvič posvetila več pozornosti. Pri uradu pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja želijo predvsem prispevati svoj delež k seznanjanju široke javnosti o namenu in pomenu tega dneva.

Tako imenovane zakone FOI (Freedom of information) ima večina evropskih držav (izjeme so Belorusija, Rusija, Črna gora in Malta) in veliko držav drugod po svetu, skupaj 57, pojasnjujejo v uradu pooblaščenca. Slovenija je zakon sprejela marca 2003, 16. julija letos pa je v veljavo stopila novela zakona, ki še bolj poglobljeno in natančno določa pravico dostopa do informacij javnega značaja. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je v slovenski pravni red prinesla nekaj pomembnih novosti.

Ena izmed novosti je test javnega interesa. To je najvišja oblika presoje, ki jo pri dostopu do informacij javnega značaja posamezna država lahko doseže. Lahko namreč razkrije tudi najbolj skrite napake in nepravilnosti, ki se dogajajo v javnem sektorju, saj odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Druga je ponovna uporaba informacij javnega sektorja, ki bo vnesla več preglednosti in dorečenosti pri uporabi javnih informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki obdelajo in nato obogatene z dodano vrednostjo ponudijo trgu. Novela je opredelila tudi pristojnosti upravne inšpekcije na področju izvajanja tega zakona.
www.dnevnil.si