Piše: Vesta Vanell

Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja najboljša prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamišljen obraz. Želel sem si, da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prej manjkala. Posodil sem jih. Rekla je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in še zdaj ne vem zakaj.

Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala kako ji je njen fant zlomil srce. Vprašala me je, če bi prišel k njej, ker noče biti sama in tako sem prišel. Sedela sva na kavču, jedla čips in gledala romantične filme. Gledal sem njen žalostni obraz in kljub žalosti je bila tako lepa. Želel sem si, da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Potem je rekla da bi šla rada spat, poslovila sva se, pogledala me je v oči, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad, ampak me je bilo preveč strah in se zdaj ne vem zakaj.


Naslednje leto smo imeli ples. Dan pred slavnostnim večerom je prišla k meni in mi povedala da je njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odločila, da bova šla skupaj kot najboljša prijatelja. Ko je bilo čudovitega in čarobnega večera konec, sva stala na njenem pragu. Gledal sem jo, ko se mi je nasmehnila in me pogledala s tistimi prelepimi očmi. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona name nikoli ni mislila tako kot jaz nanjo in tega sem se zavedal.Potem mi je rekla "hvala, imela sem se čudovito lepo" in me poljubila na
lice. Hotel sem ji povedati, hotel sem ji povedati, da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak preveč sem se bal in še zdaj ne vem, zakaj.

Potem je minil dan, mesec in kar naenkrat je bil dan, ko smo diplomirali. Gledal sem, kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Želel sem si, da bi bila moja, ampak zavedal sem se, da me ona nikoli ni opazila na tak način. Preden smo se odpravili domov, je prišla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je dvignila pogled in
rekla "Ti si moj najboljši prijatelj, hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem, da ve, hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak bilo me je preveč strah in se zdaj ne vem zakaj.

Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo poročila. Poročila se bo sedaj. Gledal sem jo, kako stoji pred oltarjem, bila je lepša kot kdajkoli prej. Gledal sem, kako je rekla "da" in pri srcu me je stisnilo. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim možem v svoje novo življenje, je prišla k meni, me objela, rekla "prišel si, hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, hotel sem ji povedati, kako čutim, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj, ljubim jo, ampak preveč me je bilo strah in ne vem zakaj.

Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoč moja najboljša prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih študentskih letih, so prebrali tudi te besede: "Gledam ga in si želim, da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak način, kot jaz njega in tega se zavedam. Hočem mu povedati, želim, da ve, da nočem biti le njegova prijateljica. Ampak preveč me je strah in ne vem zakaj. Kako si želim, da bi prišel in mi rekel da me ima rad."
"Kako si želim da bi ti." sem si mislil in jokal.

Naredite si uslugo, povejte tistemu fantu ali dekletu da ga/jo imate radi, čeprav ne veste, kako bo reagiral/a. Povejte, kaj resnično čutite do njega/nje, ker ne bo tam za vedno.Bog, svet prekipeva od življenja! Toliko načinov, toliko oblik, toliko bitij.
Zakaj - če ne za to, da bi se mi veselili življenja?
RADA TE IMAM!!!