POGLAVJE 108

Jezus kara ljudstvo zavoljo sebičnosti. Dvanajsteri z njim na slavju, kjer ga farizeji obsojajo, ker se pred jedjo ne umije. Jezus razkrije hinavščino vodilnih krogov in nad njimi izreče zle napovedi.
1 Množice so se pustile razvnemati sebičnim mislim. Nihče ni priznaval drugemu njegovih pravic in potreb.
2 Močnejši so šibkejše potiskali vstran in v svoji neučakanosti teptali po njih, zato da bi zase prvi prejeli dobrine.
3 In Jezus je rekel: "Glejte kletko neukročenih zveri, jamo sikajočih kač! Tako ste ponoreli od peklenskega poželenja po sebičnem dobičku!
4 Povem vam, možje, da so ljudem, ki ne vidijo preko samih sebe, sebično pridobljene dobrine prividi, ki izpuhtijo v jutranji svetlobi.
5 So neresnične, torej le mimoidoče. Danes ima sebična duša hrano, A ta ji ne ustreza. Duša pa, ki hrane ne prebavlja, tudi ne raste, vedno znova pa se mora nasičevati.
6 Poglejte sebičneža, ki ga je obsedel duh iz ozračja. Vsemočna Beseda pa tega duha izžene.
7 Ta potuje skozi izsušene kraje, da najde sebi mesta, tod ne najde ga.
8 Nato se vrne tja, od koder je bil izgnan. Sebičnež je namreč pozabil zapreti in zakleniti vrata.

9 Nečisti duh najde stanovanje pometeno in pospravljeno. Vstopi in vzame k sebi še sedem drugih, še bolj nečistih duhov kakor pa je sam. In tam nato prebivajo.
10 Zadnji človekov položaj je več ko sedemkrat bednejši, kakor pa je bil prvi.
11 Tako se godi vam, ki si prisvajate dobrine, ki pripadajo drugim."
12 Medtem ko je Jezus govoril, je neka žena ob njem vzkliknila: "Presrečna mati tega božjega moža!"
13 Jezus pa je rekel: "Da, blagor njej. Toda dvakrat blagor njemu, ki sliši božjo besedo, jo sprejme in po njej živi."
14 Neki premožni farizej je priredil pojedino, na kateri so bili kot gostje Jezus in dvanajsteri, skupaj z duhovnimi mojstri od daleč.
15 Jezus pa si ni umil rok, preden je sedel k mizi, kot to predpisujejo najstrožja farizejska pravila. Ko je farizej to opazil, se je močno začudil.
16 Jezus pa mu je rekel: "Moj gostitelj, zakaj se čudiš, da si nisem umil rok?
17 Vem, da si farizeji pred jedjo umivajo roke in noge. Vsak dan si čistijo telo, medtem pa, glejte, je njihova notranjost polna navlake.
18 Njihova srca so polna hudobije, oderuštva in goljufije.
19 Ali ni Bog, ki je ustvaril zunanjost telesa, tudi Stvarnik njegove notranjosti?"
20 Nato je nadaljeval: "Gorje vam, vi farizeji! Z desetino obdavčujete ljudi za meto in vsako travico, prezirate pa božjo sodbo in božjo ljubezen.
21 Gorje vam, vi farizeji! Potegujete se za prve sedeže v sinagogah in na sodiščih ter pričakujete, da vas ljudje pozdravljajo na javnih trgih.
22 Gorje vam, vi nališpana deželska gosposka! Po vašem ravnanju sodeč, bi vas nihče ne mogel imeti za služabnike Gospoda vojnih trum."
23 Blizu njega sedeči mož postave je pripomnil: "Učenik, tvoje besede so ostre. In vse, kar govoriš, je obsodba proti nam. Zakaj to?"
24 Jezus je odgovoril: "Gorje vam, učitelji postave! Velika bremena nalagate človeškim otrokom, da, mnogo pretežavna zanje, vi sami pa nočete priti na pomoč komurkoli v še tako lahki zadevi.
25 Gorje vam! Vi postavljate prerokom in vidcem v čast nagrobne spomenike. Onim, ki so jih vaši očetje umorili. Sami pa se udeležujete zločinov.
26 Samo poglejte! K vam Bog znova pošilja svete može apostole, preroke, vidce. Vi pa jih preganjate.
27 Blizu je čas,ko boste proti njim nastopali na sodiščih, jih sramotili po cestah, metali v ječe in morili s peklenskim zadoščenjem.
28 Povem vam, možje, da je prelita kri vseh svetih mož božjih, od pravičnega Abela pa do krvi Zaharije, očeta svetega Janeza,
29 ki je bil umorjen ob oltarju v svetišču,
30 da je kri teh svetih mož bolj pordečila roke tega brezbožnega rodu.
31 Gorje vam, vi učitelji postave! Ljudem trgate iz rok ključe spoznanja,
32 zapirate jim vrata; sami ne vstopite, pa nočete, da bi vstopali oni, ki so voljnega srca."
33 Farizeje, učitelje postave in pismouke so njegove besede izzivale. Užaljeni so nanj izlivali sramotenje in zaničevanje.
34 Resnica, ki jo je razglasil, je delovala kot blisk z neba. Voditelji so se posvetovali, kako bi se dalo narediti, da bi se ujel v svoje lastne besede. Iskali so, kako bi lahko na zakonit način prelili njegovo kri.

POGLAVJE 109

Skupina se umakne k molitvi. Jezus jo svari pred kvasom farizejstva in odkriva dejstvo, da se sleherna misel ali dejanje ohranja v božji knjigi Spominov. Človekova odgovornost in božja skrbnost.
1 Ko je bila slavnost pri kraju, je Jezus z učitelji iz tujih pokrajin in dvanajsterico, z Marijo, Mirjam in skupino neoporečnih žen, ki so verovale v Kristusa, odšel v odmaknjen kraj, da bi molili.
2 Ko so prenehali s tišino, je Jezus rekel: "Bodite na straži! Farizejski kvas se vmešava v vsako merico moke življenja.
3 To je strup, ki bo pokvaril, karkoli lahko doseže in uničil bo dušo tako nepogrešno kakor strupeni dih peklenskega vladarja. To je hinavščina.
4 Farizeji se zdijo v govorjenju neoporečni, a so v srcu peklenski.
5 Poleg tega očividno menijo, da je misel nekaj, kar lahko zaklenejo sami vase.
6 Po vsem videzu ne vedo, da se sleherna misel in želja vtisne ter se potem hrani v Knjigi življenja, in da se razodene, kadarkoli duhovni mojstri to hočejo.
7 Kar mislimo, želimo ali storimo v najtemnejši noči, se bo razkrilo ob najjasnejši dnevni svetlobi.
8 Kar šepečemo v uho na skritem prostoru, se bo razglašalo s streh in po cestah.
9 Na sodni dan pa, ko bodo vse knjige odprte, bodo ti ljudje - kakor tudi vsak drug človek - sojeni, ne po tem, kaj so rekli ali storili,
10 ampak po tem, kako so uporabljali misli Boga in kaj so storili, da bi mogli služiti etrom božje ljubezni.
11 Ljudje namreč te etre lahko stavijo v službo mesenega jaza, ali pa da služijo svetemu Jazu v lastni notranjosti.
12 Glejte, ti ljudje lahko umore telo iz tega mesa. Toda kaj je to? Meso je le minljivo in kmalu bo po naravnem zakonu prešlo.
13 Njega ubijalci samo malo pospešijo delo narave.
14 S tem pa, da so ubili telo, so trčili na mejo svoje moči. Duše ne morejo ubiti.
15 Toda narava je ohranjevalka duše in telesa. Ob času žetve za dušo bo sodnik preiskal vsa drevesa življenja.
16 Vsako drevo, ki ne nosi sadov dobrega, bo izruvano s korenino in vrženo v plamene.
17 Komu naj torej velja vaša pozornost? Ne njemu, ki ima moč, da umori telo in drugega nič.
18 Klanjajte se mogočnemu, ki ima moč, da oba, dušo in telo, razkroji v plamenih naravnega ognja.
19 Toda človek je kralj. Sposoben je, da svoje misli, svojo ljubezen in svoje življenje usmerja ter doseže nagrado neminljivega življenja.
20 V svojem boju, da dosežete krono življenja, pa niste sami, zapuščeni. Vaš oče živi, in vi boste živeli.
21 Bogu je mar za vsako živo bitje. On šteje zvezde, sonca in mesece.
22 On prešteva angele, ljudi in vsako stvar tu doli: ptice, cvetlice, drevesa;
23 celo cvetne lističe, vrtnice pozna po imenu, in vsi so zaznamovani v njegovi Knjigi življenja.
24 Vsak las na vaši glavi in vsako kapljico krvi v vaših žilah pozna po imenu in ritmu.
25 Sliši ptičko, ki kliče, škržata v travi in kresničko nad njo, ko pojeta. Niti vrabec ne pade s strehe, ne da bi on to vedel in dopustil.
26 Vrabec je očitno neznatna stvarca, saj jih na trgu prodajajo pet za dva novčiča, in vendar se Bog briga za vsakega od njih.
27 Ali ne bo mnogo bolj skrbel za vas, ki nosite njegovo podobo v svoji duši.
28 Ne bojte se pričevati za Kristusa pred ljudmi. Bog bo potem v navzočnosti nebesnih trum sprejel vas za svoje sinove in hčere.
29 Če Kristusa pred človeškimi otroki zatajite, tedaj vas Bog pred nebeškimi trumami ne bo sprejel za svoje.
30 Še več vam pravim: Ne bojte se, ko vas bodo ljudje vodili pred deželne poglavarje, da dajete odgovor o svoji veri.
31 Vedite, da vas bo ob uri stiske, Sveti Dih učil, kaj reči in kaj zamolčati."
32 Nato je mesijanska skupina odšla znova učit množice.

POGLAVJE 110

Mirjam poje spev zmage. Pesnitev. Jezus razloži simbolični značaj potovanja Izraelcev iz Egipta v Kanaan.
1 Mirjam pa je stala pred valujočo množico in s pogledom proti nebu prepevala znova spev zmagoslavja:
2 Prinesite semkaj harfo, vino in liro, prinesite cimbale z najvišjimi strunami, vi vsi zbori nebes. Pridružite se petju novega speva zmage.
3 Gospod vojnih čet je nagnil svoje uho, da posluša vpitje ljudi. In glejte, Belcebubova citadela se trese kakor list v vetru.
4 Meč iz Gideona je ponovno potegnjen iz nožnice.
5 Gospod je z lastno roko odgrnil daleč vstran zavese noči. Sonce resnice prežarja nebesa in zemljo.
6 Demoni teme, nevednosti in smrti so v naglem begu, izginjajo, kot se rosa razblinja pred jutranjim soncem.
7 Bog je naša moč in naša pesem, naše rešenje in naše upanje. Zanj bomo znova gradili hišo.
8 Svoja srca bomo očistili, vse sobe znova uredili. Mi smo tempelj Svetega Diha.
9 Ni nam več treba šotora v puščavi, ne več templja, grajenega z rokami.
10 Ne iščemo Svete dežele, ne Jeruzalema.
11 Mi smo šotor Bogu. Mi smo njegov tempelj, zgrajen brez zvoka ostrih orodij.
12 Mi smo sveta dežela. Mi smo novi Jeruzalem. Aleluja, slava Gospodu! -
13 In ko je bil spev končan, so množice vzklikale: Slavljen bodi Bog!
14 Jezus pa je govoril: "Glejte pot!
15 Človeški otroci so skozi obdobja tavali v temi egiptovske noči.
16 Faraoni čutov so jih vklepali v svoje verige.
17 Toda Bog je šepetal skozi meglo časa in jim pripovedoval o deželi svobode in ljubezni.
18 Njegov Logos je bil poslan, da bi jim razsvetlil pot.
19 Rdeče morje valovi med Obljubljeno deželo in peskom Egipta.
20 Rdeče morje je mesena pamet.
21 Glejte, Logos stegne svojo roko. Morje se razdeli. Mesena pamet se razklene in človeški otroci stopajo po suhem.
22 Faraon čutov bi jih hotel ustaviti na begu. A vode morja se vrnejo, Faraon čutov je izgubljen, ljudje pa svobodni.
23 Le za malo časa stopajo skozi puščavo Sinaja. Logos stopa pred njimi.
24 In ko ljudje končno stojijo na bregu Jordana, se njegovo vodovje ustavi - in ljudje krepko stopijo na svoje."

POGLAVJE 111

Jezus uči. Neki mož ga prosi, naj njegovega brata prisili, da bo pravičen. Jezus odkriva božanski zakon, moč resnice in univerzalnost posedovanja. Prilika o bogatinu in njegovi obilni žetvi.
1 Jezus je učil množice. Medtem ko je govoril, je stopil predenj neki mož in rekel:
2 "Učenik, poslušaj mojo zgodbo! Moj oče je umrl in zapustil veliko posest. Moj brat pa se je sam vsega polastil in mi odrekel moj delež.
3 Prosim, da mu ukažeš, naj ravna pravično in mi da, kar je mojega."
4 Jezus pa je odvrnil: "Nisem prišel, da sodim v takšnih zadevah. Nisem nikakršen služabnik sodišč.
5 Bog me ni poslal, da bi silil ljudi delati to, kar je prav.
6 V vsakem človeku je čut za pravilno, le da ga mnogi ne upoštevajo.
7 Umazane megle, ki se dvigajo iz sebičnosti, so oblikovale skorjo okrog njihovega čuta za pravilno in ta zakriva notranjo svetlobo, tako da ne morejo razumeti niti prepoznavati pravic drugih ljudi.
8 Te koprene ne morete odstraniti s pomočjo orožja in nič ne razkroji te skorje, razen spoznanje in ljubezen Boga.
9 Medtem ko tičijo ljudje v močvirju, se zdi, da je nebo daleč. Ko so ljudje na vrhu gore, je nebo blizu, tako da bi skoraj dosegli zvezde."
10 Tedaj se je Jezus obrnil in rekel dvanajsterim: "Glejte mnoge, ki so v močvirju mesenega življenja!"
11 Kvas resnice pa bo močvirno glino preobrazil v trdno skalo in ljudje bodo hodili in našli pot, ki vodi kvišku do vrha gore.
12 Prehitevati ne morete. Pač pa lahko kvas velikodušno delite okrog.
13 Ko se bodo ljudje seznanili z resnico, ki na svojem obličju nosi zakon neoporečnosti, tedaj bodo pohiteli, da vsakomur dajo, kar mu gre."
14 Ljudstvu pa je Jezus dejal: "Pazite, da ne boste poželeli. Bogastvo ljudi ne obstaja v tem, kar se zdi, da imajo - zemljišč, srebra, zlata;
15 Te stvari so zgolj izposojeno premoženje. Nihče ne more odkupiti božjih darov.
16 Reči narave so božje stvari in kar je božjega, to pripada enako vsem ljudem.
17 Bogastvo duše obstaja v čistosti življenja in modrosti, ki prihaja iz nebes.
18 Poslušajte, zemlja nekega človeka je obilno rodila. Njegove kašče so bile mnogo premajhne, da bi sprejele njegov pridelek. Pa si je rekel:
19 Kaj bom storil? Zrnja ni treba dajati proč. Ne smem ga pustiti, da propade. Nato je rekel:
20 Tole bom storil: Razdrl bom te majhne kašče in si naredil večje. Tam bom shranil svoje žito in bom rekel:
21 Duša moja, sedaj uživaj. Imaš dovolj za mnogo let. Jej, pij, uživaj in bodi zadovoljna.
22 Toda Bog je gledal doli in videl človeka, njegovo sebično srce. Pa je rekel:
23 Ti nespametnež, to noč bo tvoja duša zapustila svojo hišo mesa. Kdo bo potem imel tvoje nakopičeno bogastvo?
24 Vi, možje Galileje, ne polagajte zakladov pod zemeljske oboke. Nakopičeno bogastvo bo uničilo vašo dušo.
25 Bog ljudem bogastva ne daje zato, da bi si ga kopičili v skrivnih obokih. Ljudje so le upravniki božjega bogastva in se ga morajo posluževati v obči blagor.
26 Slehernemu služabniku, ki je iskren in zvest do sebe, do drugih ljudi, do vsega, kar obstaja, bo Gospod rekel: Dobro si gospodaril."

POGLAVJE 112

Skupina v domu Marije Magdalene. Jezus svoje apostole imenuje 'mala čreda' in jim naroča, naj svoje srce vežejo na božje reči. Poučuje jih glede notranjega življenja.
1 Jezus je zapustil množice ter šel s svojimi učenci proti Marijinemu domu. Ko je sedel za mizo pred kosilom, je dejal:
2 "Ne boj se, mala čreda. Očetova volja je, da vladate v kraljestvu duše.
3 Načelnik hiše božje je služabnik Gospoda vojnih trum, človek pa ne more služiti Bogu, če ne služi ljudem.
4 Služabnik v božji hiši ne more služiti v hiši bogastva, niti v sinagogi čutov.
5 Če se oklepate zemlje, opravkov, ali premoženja tega sveta, imate srce zapleteno v zemeljske stvari. Kjer so namreč vaši zakladi, tam je vaše srce.
6 Oddajte vse svoje bogastvo, porazdelite ga med ubožce, pa zaupajte v Boga. Ne vam in ne vašim ne bo nikoli manjkalo potrebnega.
7 To je dokaz za vero, Bog pa ne sprejema v svojo službo nevernega.
8 Čas je dozorel. Vaš Učenik prihaja na oblakih. Nebo na vzhodu je zdaj v žaru njegove navzočnosti.
9 Nadenite si slovesna oblačila, opasajte se, očistite svoje svetilke in napolnite jih z oljem ter bodite pripravljeni sprejeti svojega Gospoda. Ko boste pripravljeni, pride.
10 Trikrat blagor služabnikom, ki so pripravljeni sprejeti svojega Gospoda.
11 Glejte, sam se bo opasal in bo pripravil vsakomur razkošno pojedino, in sam bo stregel.
12 Ni pomembno, kdaj bo prišel. Lahko, da pride ob drugi straži, lahko ob tretji. Blagor njim, ki so ga pripravljeni sprejeti.
13 Ne gre, da bi pustili svoja vrata odprta na stežaj, sami pa šli spat, čakajoč v blaženi nevednosti, medtem ko čas beži.
14 Nedvomno bodo namreč prišli tatovi, vzeli vaše imetje ter vas zvezali in odpeljali v razbojniške jame.
15 V primeru pa, da vas ne odpeljejo, pa ne bo imel Gospod ob svojem prihodu spečega čuvaja za prijatelja, ampak za nasprotnika.
16 Glejte, to so časi, ko mora vsakdo biti čuječ na svojem mestu, ker nihče ne more povedati ure ali dneva, ko nastopi razodetje človeka."
17 In Peter je vprašal: "Gospod, ali velja ta prilika nam, ali pa je za množice?"
18 Jezus je odvrnil: "Zakaj to vprašanje? Bog ni človek, da bi se za enega zavzel, drugega pa izključil.
19 Kdorkoli hoče, lahko pride in se opasa, si pripravi svetilko in v stolpu življenja najde stražno mesto, kjer bo lahko čakal, da sprejme Gospoda.
20 Toda vi, kot otroci luči, ste prišli in se naučili govoriti govorico dvora. Tako lahko greste naprej in kažete pot.
21 Toda lahko čakate in mislite, da ste pripravljeni sprejeti Gospoda, on pa še ne pride.
22 Lahko se zgodi, da postanete nestrpni in si znova zaželite mesenega življenja, morda začnete biti gospodovalni,
23 utegnete tolči ali drugače grdo postopati s hišnimi služabniki, se opijati z vinom in mastiti z mesom.
24 Kaj pa bo rekel Gospod, ko pride?
25 Vedite, da bo lenega služabnika spodil iz svoje hiše. Mnogo let bo moralo preteči, dokler bo spet lahko očiščen in pripuščen k vrednim, da sprejmejo Gospoda.
26 Služabnik, ki je bil postavljen v luč, ki pozna Učenikovo voljo, a je ne izpolnjuje, postavljeni čuvaj, ki gre spat na stražno mesto življenjskega stolpa,
27 bo moral čestokrat čutiti bič pravičnosti, medtem ko oni, ki Učenikove volje ni poznal in je zato ni izpolnjeval, ne bo prejel te ostrejše kazni.
28 Kdor pride in stoji pred odprtimi vrati priložnosti, pa ne vstopi, ampak gre svojo pot,
29 ta bo spet prišel, a našel bo vrata trdno zaklenjena. Na klic mu ne bodo odprli.
30 Straža mu bo rekla: Nekoč si imel možnost vstopa, a si jo zapravil, zdaj pa te Gospodar ne pozna. Zato proč od tod!
31 Prav zares vam pravim: Kdor je mnogo prejel, se mnogo od njega zahteva, kdor pa je prejel malo, od tega se malo zahteva."