POGLAVJE 104

Jezus uči množice. Navzočnost pri slavju v Simonovi hiši. Posvetna kurtizana ga mazili z dragocenim balzamom. Simon ga kara in Jezus govori o napačnem ugledu.
1 Jezus je opazoval množice, ki so pritiskale okoli iz sebičnih nagibov.
2 Tam so bili izobraženci, bogati in ugledni, toda Kristusa niso poznali.
3 Oči so jim bile zasenčene od bleska ničnih sebičnih interesov. Zato niso videli Kristusa.
4 Čeravno so stopali v svetlobi, so vendarle tavali v temi - tema je bila kot smrtna noč.
5 Tedaj je Jezus svoj pogled dvignil k nebesom ter rekel:
6 "Zahvaljujem se ti, Sveti-Eden nebes in zemlje, da luč, ki je modrim in velikim skrita, razodevaš malim."
7 Nato se je okrenil k množicam in rekel: "Ne prihajam k vam v imenu človeka, niti ne iz svoje lastne moči.
8 Modrost in moč, ki vam jo prinašam, je od zgoraj; to je modrost in moč Boga, ki ga mi molimo.

9 Besede, ki jih govorim, niso moje besede. Dajem vam to, kar sam prejemam.
10 Pridite k meni vsi vi, ki se trudite in vas pritiskajo težka bremena, in jaz vam bom pomagal.
11 Vzemite nase z menoj jarem Kristusov, ki ne pritiska in je lahek.
12 Skupno bomo zlahka kos bremenom življenja in se bomo veselili."
13 Neki farizej, z imenom Simon, je pripravil gostijo, in Jezus je bil častni gost.
14 Ko pa so sedeli okrog mize, je prišla neka prešuštnica, ki je bila po tem, kar je od Jezusovih del prejela in pri njih videla, osvobojena grešne poželjivosti.
15 Ne da bi bila povabljena, je prišla z alabastrno škatlico dragocenega olja in ko so se gostje naslonili nazaj, je prišla k Jezusu, vsa srečna, da je osvobojena greha.
16 Prelivajoč solze, je poljubljala njegove noge in jih brisala s svojimi lasmi ter mazilila z dišečim oljem.
17 Simon pa si je mislil, ne da bi to svojo misel izrekel: Ta mož ni prerok, ker bi sicer vedel, kdo je ta žena, ki se mu bliža, in bi jo odgnal.
18 Jezus pa je vedel za njegove misli in mu je rekel: "Moj gostitelj, imam ti nekaj povedati."
19 Simon je odvrnil: "Povej! "
20 In Jezus mu je rekel: "Greh je pošast zlega. Lahko je majhen, lahko je velik, lahko je dejanje, lahko nekaj nestorjenega.
21 Zdaj pazi: Nekdo živi v grehu, končno pa se le izkoplje iz njega. Drugi je pozabil storiti svojo obveznost, pa to popravi, in odpuščeno mu je. Kdo od teh dveh pa je zasluzil večjo nagrado?"
22 In Simon je odvrnil: "Tisti, ki je zmagal nad zablodami življenja."
23 Jezus mu da priznanje: "Prav si rekel.
24 Poglej pa to ženo, ki je moje noge okopala s svojimi solzami, jih brisala s svojimi lasmi in mazilila z dragocenim balzamom.
25 Leta je živela v grehu, toda ko je slišala besede življenja, je iskala odpuščanja in ga je našla.
26 Ko pa sem prišel v tvojo hišo, mi kot gostu nisi dal v skledi vode, da bi si mogel umiti roke in noge, kar mora storiti vsak pravi Jud, preden sede za mizo.
27 Zdaj pa mi, Simon, povej, kdo zasluži večjo pohvalo, ta žena ali ti?"
28 Simon mu ni odgovoril.
29 Tedaj je Jezus rekel žani: Tvoji grehi so vsi odpuščeni. Tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru."
30 Gostje pa, ki so sedeli okrog mize, so začeli govoriti sami pri sebi: Kakšne vrste človek je to, da govori: Tvoji grehi so ti odpuščeni.

POGLAVJE 105

Ob podpori številnih svetnih žen pripravi skupina veliko misijonsko potovanje. V svojem pouku Jezus hvali iskrenost in zavrača hinavstvo. Govori o grehu proti Svetemu Dihu.
1 Mnogo žena, ki so bile zelo premožne in so prebivale v drugih mestih Galileje, je prosilo Jezusa in dvanajstere, da bi skupno z duhovnimi mojstri tujih dežel prišli tjakaj učit in zdravit.
2 Med temi stremečimi je bila Marija Magdalena, nekdaj v oblasti sedmerih blodečih duhov ozračja, katerih pa jo je osvobodila vsemočna Beseda, ki jo je izgovoril nad njo Jezus;
3 Suzana, posestnica obširnega imetja v Cezareji in Filipovi;
4 Johana, žena Huze, ki je bil Herodov dvorjanik;
5 Rahela, doma s tirske obale,
6 in druge, od onkraj Jordana in Galilejskega morja.
7 Obilno so poskrbele za sredstva in trikrat po sedem mož se je odpravilo v ono smer.
8 Pridigali so blagovest o Kristusu in krščevali množice, izpovedujoče svojo vero. Zdravili so bolne in obujali k življenju mrtve.
9 Jezus je delal in učil od zgodnega jutra ves dan, pozno v noč, ni prekinil niti, da bi jedel.
10 Njegovi prijatelji so se vznemirjali v bojazni, da obnemore zaradi izčrpanosti. Polastili so se ga in bi ga hoteli s silo odpeljati, da bi počil.
11 Jezus jih zato ni karal, rekel pa je: "Mar niste brali, da bo Bog svojim angelom naročil skrbeti za mene?
12 Da me bodo čuvali in ne bodo dopustili, da trpim pomanjkanje?
13 Povem vam, možje, medtem ko razdajam svoje sile tem zaskrbljenim čakajočim trumam, čutim, kot da sam počivam na božjih ramah.
14 Njegovi blagoslovljeni poslanci mi prinašajo navzdol kruh življenja.
15 En samkrat je v človeškem življenju ugoden čas (za njegovo zveličanje).
16 To ljudstvo je zdaj voljno, da sprejema resnico. Zdaj je zanj zveličavni čas, zdaj je naš čas zveličanja.
17 Če pa jih ne poučujemo, dokler moremo, bo ta čas minil, plima bo prešla v oseko.
18 Utegne se zgoditi, da drugič ne bodo več voljni slišati resnice. Povejte mi, kdo bo nosil krivdo?"
19 In tako je dalje učil in ozdravljal.
20 Med množicami so bili ljudje vseh miselnih tokov. Glede na to, kaj je Jezus govoril, so se njihovi nazori razhajali.
21 Nekateri so v njem gledali Boga in ga hoteli moliti, drugi spet so v njem videli hudobca izpod zemlja in bi ga hoteli pahniti v prepad.
22 Spet drugi so na vse načine poskušali, da bi mogli živeti dvojno življenje. Podobno kot mladi levi na določenem kosu zelje, ki si nadenejo barvo tega, na čemer počivajo.
23 Ti ljudje, brez vsakršnega zaledja, so bili zdaj prijatelji, zdaj nasprotniki, kakor se jim je zdelo, da jim bolj koristi.
24 Jezus pa je rekel: "Nihče istočasno ne more služiti dvema gospodarjema.
25 Vsi ljudje se ali dvigajo ali pa gredo navzdol, ali grade ali pa rušijo.
26 Če se ne trudite, da bi zbirali dragoceno zrnje, potem ga mečete proč.
27 Figamož je, kdor bi se delal prijatelja ali pa nasprotnika, zato da ugaja ljudem.
28 Nikar, možje, samih sebe ne varajte s svojimi mislimi. Kar je v srcu, to prej ali slej postane očitno.
29 Hinavščina bo dušo uničila tako nedvomno kot dih Belcebuba. Angeli varuhi bolj cenijo iskrenega zlobneža kakor pa hinavskega pobožnjaka.
30 Če hočete prekleti sina človekovega, tedaj storite to naravnost in glasno.
31 Kletev je strup za tvojo notranjost. Če jo držiš v sebi ali požiraš vase, ostane neprebavljena. Potem, glej, bo zastrupila slednji atom tvoje duše.
32 Če se pregrešiš nad človeškim otrokom, ti bo lahko odpuščeno in svojo krivdo lahko poravnaš z dejanji ljubeznivosti in ljubezni.
33 Če pa se pregrešiš proti Svetemu Dihu, s tem da ga preziraš, ko bi ti hotel On odpreti vrata do življenja,
34 ali pa zapreš okna svoje duše, ko bi ti on hotel izliti v srce Luč Ljubezni ter ga očistiti z božjim ognjem,
35 tvoja krivda ne bo izbrisana ne v sedanjem življenju in ne v prihodnjem.
36 Zapravljena priložnost se ne vrne, pa boš moral čakati, da se bodo vrste obdobij znova začele.
37 Šele tedaj bo Sveti Dih ognje tvojega življenja ponovno razpihal, da jih razvname v živ plamen.
38 Tedaj bo znova odprl vrata in ti mu lahko dovoliš vstopiti, da bo vedno s teboj prebival. Lahko pa ga boš znova prezrl in potem spet in spet.
39 Vi, možje Izraela, zdaj je tu priložnost za vas.
40 Vaše drevo življenja je varljivo drevo. Košatega ga dela obilica listja, njegove veje se upogibajo od sadežev.
41 Glejte, vaše besede so listje, vaša dela so sadeži.
42 Poglejte, ljudje so trgali jabolka z vašega življenjskega drevesa, pa so jih našli polna grenkobe. In črvi so jih razjedli vse do koščic.
43 Glejte to smokvino drevo ob poti, tako polno listja in nerabnih sadov!"
44 In tedaj je Jezus izrekel besedo, znano duhovom narave, pa glej, že je stalo tam smokvino drevo s povsem uvelim listjem.
45 Nato je znova povzel besedo: "Glejte, Bog bo izrekel Besedo, vi pa boste stali kot uvelo smokvino drevo ob zahajajočem soncu.
46 Vi, možje iz Galileje, pošljite po obrezovalca, da pride med vas, preden bo prepozno. Dovolite mu, da odreže vaše nekoristne veje in varljivo listje, pa pustite soncu, da sije skozi vas.
47 Sonce je življenje in to, kar je v vas nerabno, lahko spremeni, da bo postalo vredno.
48 Vaše življenjsko drevo je dobro, le da ste ga tako dolgo negovali z roso jaza in z meglo mesenosti, kar je pregnalo sončni sij.
49 Povem vam, vi možje, da boste morali odgovarjati Bogu za vsako nekoristno besedo, ki jo izgovorite, in za vsako zlo dejanje, ki ga storite."

POGLAVJE 106

Skupina je v Magdali. Jezus ozdravi moža, ki je bil slep, gluh in obseden. Poučuje ljudstvo. Medtem pride k njemu njegova mati, bratje in Mirjam. Uči o družinskih odnosih. Ljudstvu predstavi Mirjam in ona poje svoje pesmi o zmagi.
1 Magdala je ob Genezareškem jezeru, in tamkaj je skupina učila.
2 Prinesli so obsedenega moža, ki je bil slep in nem. Jezus je izgovoril Besedo in takoj so zli duhovi odšli. Mož je spregovoril in odprle so se mu oči, da je videl.
3 To je bilo od najveličastnejših učenikovih del, ki so jih ljudje videli. In vsi so strmeli.
4 Tam so bili farizeji. Napolnjevala jih je zavistna jeza. Stikali so za vzrokom, da bi ga lahko obsodili.
5 Rekli so: "Da, resnično, Jezus dela mnoga mogočna dejanja. Toda ljudje morajo vedeti, da je v zvezi z Belcebubom.
6 Čarovnik je, črno magijo počenja, podobno kot Simon Cerus. Dela, kakor sta v Mojzesovih dneh delala Jan in Jamber.
7 Satan, poglavar zlih duhov, je namreč njegova zaslomba ponoči in podnevi in v Satanovem imenu izganja duhove, v njegovem imenu zdravi in obuja k življenju umrle."
8 Toda Jezus je poznal njihove misli. Rekel jim je: "Vi možje, vi ste učitelji in poznate postavo. Karkoli je naperjeno proti samemu sebi mora pasti. Hiša, ki je needina, ne more obstati.
9 Kraljestvo, v katerega notranjosti divjajo boji, je zapisano uničenju.
10 Če Satan izganja zle duhove, kako more obstati njegovo kraljestvo?
11 Če jaz z Belcebubom izganjam hudobce, s kom jih izganjate vi?
12 Če pa v svetem imenu Boga izganjam zle duhove, dajem hromim, da hodijo, gluhim, da slišijo, slepim, da vidijo, nemim, da govore, ali ni potem božje kraljestvo prišlo k vam?"
13 Farizeji so ostali brez besed. Nič niso odgovorili.
14 Medtem ko je Jezus še govoril, se mu je približal sel in rekel: "Tvoja mati in tvoji bratje, učenik, želijo s teboj govoriti."
15 Jezus pa je odgovoril: "Kdo je moja mati in moji bratje? Kdo so ti?"
16 Nato se je obrnil do tujih učiteljev in dvanajsterih:
17 "Glejte, ljudje priznavajo svoje mater, očete, sestre, brate tu v mesu. Ko pa bo pretrgana koprena in bodo ljudje stopali v območje duše,
18 tedaj se bojo razkrojile nežne niti ljubezni, ki vežejo v družine sorodnike po telesnem rojstvu.
19 Ne tako, da ne bi bilo več ljubezni do kogarkoli. Toda ljudje bodo v vsem videli materinstvo, očetovstvo, sestrstvo, bratstvo človeštva.
20 Zemeljske družinske skupnosti se bodo vse izgubile v univerzalni božanski ljubezni in tovarištvu."
21 Nato je rekel množicam: "Kdorkoli živi in izvršuje božjo voljo, je otrok Boga in je meni mati, oče, sestra, prijatelj."
22 Nato se je umaknil, da je šel govorit z materjo in s svojimi ostalimi sorodniki po mesu.
23 Toda on je videl več kakor pa le nje. Dekle, ki je nekdaj prešinila vso njegovo dušo z ljubeznijo, z ljubeznijo onkraj vsakega sorodstva po mesu,
24 ona, ki je bila najtežja skušnjava v templju Heliopolis ob bregu Nila, ki je njemu pela svete speve, je bila tam.
25 Dvoje sorodnih duš se je prepoznalo in Jezus je dejal:
26 "Poglejte, Bog nam je namreč naklonil silo, ki je ljudje ne dojemajo, silo čistosti in ljubezni.
27 Zato, da daje več luči bremenom sedanjosti, zato da je balzam ranjenim dušam.
28 Zato, da množico pridobiva za plemenitejša pota s posvečenim petjem in svetim življenjem.
29 Dejansko, Mirjam, ki je stala ob morju in pela spev zmagoslavja, medtem ko je Mojzes stopal na čelu, ona bo znova zapela.
30 In vsi nebeški zbori se bodo pridružili ter peli radostni odpev:
31 Mir, mir na zemlji! Blaga volja ljudem!"
32 In Mirjam je stopila pred čakajočo množico ter znova zapela zmagoslavne speve, ljudstvo pa je odmevalo: Amen.

POGLAVJE 107

Farizej zahteva od Jezusa znamenja za njegovo mesijanstvo. Jezus ga zavrne, ker da ne priznava znamenj, ki so na voljo brez prestanka. Jezus opozarja ljudstvo, naj sprejema luč, zato da sami postanejo luč.
1 Iz množice je stopil pred Jezusa neki vase zagledani farizej in mu rekel:
2 "Gospod, mi bi hoteli, da nam dokažeš, če si resnično Kristus, ki ima priti, tedaj gotovo lahko storiš, česar črni magi niso zmožni narediti.
3 Glej, oni znajo govoriti in nase priklepati množice s silo svojih besed. Potem znajo ozdravljati bolne in izganjati hude duhove iz njih, ki so obsedeni.
4 Sposobni so obvladovati viharje. Ogenj, zemlja in ozračje se pokoravajo njihovim besedam in odgovarjajo.
5 Če se torej zdaj ti dvigneš na ta stol ter boš od tam poletel čez morje, bomo verovali, da si od Boga poslan."
6 Jezus pa je odvrnil: "Noben črni mag ne živi sveto. Vsak dan pa imate dokaz Kristusovega življenja.
7 Toda vi, zlobni in prešuštni farizeji, ne morete videti duhovnih znamenj, ker so vam duhovne oči polne mesenega jaza.
8 Zahtevate znamenja, da zadostite svoji radovednosti. Stopate na najnižji ravni mesenega življenja in kričite: Čudeže! Videti hočemo znamenja, potem bomo verovali.
9 Nisem bil poslan na zemljo, da odkupujem vero, podobno kot na cestah ljudje kupujejo ribe, sadje in drugo ceneno blago.
10 Nekateri kot da menijo meni narediti uslugo, če izpovedujejo svojo vero vame in v svetega Kristusa.
11 Kakšen pomen pa bi imelo zame kot človeka, de vi verujete ali pa ne?
12 Vera ni nekaj, kar je moč kupiti z denarjem. Tudi ni mogoče vere prodajati za zlato.
13 Nekoč je berač - ime mu je bilo Mart - iz množice zavpil: Daj mi srebrni kovanec, pa bom veroval vate.
14 In vi ste kakor ta berač. Ponujate mi svojo vero v zameno za znamenja.
15 Jaz pa bom vsemu svetu dal znamenje v potrdilo, da Kristus prebiva v meni.
16 Vi vsi ste brali zgodbo o Joni in ribi. V njej je povedano, da je prerok prebil tri dni in tri noči v trebuhu velikanske ribe, nato je prišel spet ven.
17 Sin človekov bo ostal tri dni in tri noči v osrčju zemlje in bo nato spet prišel ven. Ljudje bodo videli in ugotavljali:
18 Glejte, luč utegne tako žareti, da ljudje ničesar ne morejo videti.
19 Luč Duha se je tako žareča pojavila nad Galilejo, da ste zdaj vi, ki me poslušate, slepi.
20 Morda ste brali besede preroka Azraela, ki je rekel: Luč bo močno žarela v nočno temo, toda ljudje tega ne bodo razumeli.
21 Ta čas je zdaj tukaj. Luč žari na vso moč. Vi pa tega ne vidite.
22 Kraljica iz Sabe je sedela v najbolj črni noči, a hrepenela je po luči.
23 Prišla je, da bi iz Salomonovih ust slišala besede modrosti. Verovala je.
24 Postala je goreča živa bakla in je po svoji vrnitvi domov razsvetljevala vso Arabijo.
25 Večji od Salomona je tukaj. Tukaj je Kristus. Vzšla je Zvezda Danica, vi pa luč zametavate.
26 Spomnite se na Ninive, mesto pokvarjenosti v Asiriji, katero je Bog sklenil uničiti s potresom in ognjem, če se ljudstvo ne bi spreobrnilo na pot pravičnosti.
27 Tedaj je Jona povzdignil svoj glas: V štiridesetih dneh bodo Ninive razrušene in vse njihovo blagostanje bo mimo.
28 Ljudje so slišali in verovali. Spreobrnili so se na pot pravičnosti. In glejte, njihovo mesto ni bilo razrušeno, vse njihovo bogastvo je ostalo.
29 Vi, možje iz Galileje, povem vam, da bosta Arabija in Ninive na sodni dan pričevali proti vam.
30 Glejte, vsakdo namreč, kateremu jaz govorim, ima v sebi vso silo božjega ognja. Toda v vas leži mrtva.
31 Voljo dušijo mesena poželenja, zato ni sposobna, da bi etre ognja razgibala v valovanje luči.
32 Zato glejte na svojo dušo in si odgovorite: Ali ni luč v njej temna ko noč?
33 Noben drug dih, ampak edino Sveti Dih more ognje vašega življenja razvneti v žive plamene, da bodo žareli.
34 Sveti Dih pa samo v srcih čistosti in ljubezni razvname etre ognja, da bodo žareli.
35 Poslušajte torej, vi možje iz Galileje, očistite svoja srca, dovolite Svetemu Dihu, da vstopi, in vaša telesa bodo polna svetlobe.
36 In podobno mestu na gori bo vaša luč svetila daleč naokrog, da bo lahko razsvetljevala pot drugim ljudem.