POGLAVJE 98

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus podaja dvanajsterim duhovne vidike sedme, osme in desete zapovedi.
1 Postava prepoveduje prešuštvovanje. V očeh zakona pa je prešuštvovanje očitno dejanje zadovoljitve spolnosti izven zakonske zveze.
2 V očeh zakona pa je poroka obljuba, storjena med možem in ženo vpričo duhovnika, da radovoljno živita v vzajemni slogi in ljubezni.
3 Niti duhovniku niti uradniku ni dana oblast od Boga, da dvoje duš poveže v zakonski ljubezni.
4 V čem obstaja zakonska vest? Mar v tem, kar ob poroki izreče duhovnik ali uradnik?
5 Ali je mar to listina, na katero je uradnik ali duhovnik zapisal potrdilo, da poročena živita zakonsko življenje?
6 Ali je v obljubi obeh, da bosta ljubila drug drugega do smrti?
7 Ali je ljubezen strast, podrejena človekovi volji?
8 Ali mar človek svojo ljubezen lahko pobere, kakor bi pobral dragocen biser, da ga spet lahko odloži ali nekomu pokloni?

9 Ali je moč ljubezen kupiti oziroma prodati, podobno kot ovco?
10 Ljubezen je božja moč, ki dvoje duš poveže, da postaneta eno. Ni sile na zemlji, ki bi to zvezo mogla uničiti.
11 Telesno ločitev lahko nasilno povzroči človek ali smrt, in to le za nekaj časa, toda oba dva se bosta zopet združila.
12 Torej najdemo zakonsko vest v tej božanski povezavi. Vse druge združitve so zgolj slamnata vest, in kdor tako živi, greši s prešuštvovanjem.
13 Enako kakor oni, ki zadoščajo svojemu poželenju brez potrjenosti uradnika ali duhovnika.
14 A še več kot to. Moški in ženska, ki zadoščata svojemu poželenju v mislih, prešuštvujeta.
15 Tistih, ki jih je Bog združil, človek ne more ločiti. Katere pa je združil človek, žive v grehu.
16 Na tablo postave je veliki Postavodajalec zapisal: Ne kradi.
17 Z vidika zakona tatvina postoji v tem, da človek nekaj vidnega izmakne brez vednosti ali privoljenja tistega, kateremu ta predmet pripada.
18 Jaz pa vam rečem, da je v božjih očeh vsakdo, ki v svojem srcu poželi, kar ni njegovo, in bi hotel lastniku to izmakniti brez njegove vednosti ali njegovega privoljenja.
19 Reči, ki jih ljudje ne vidijo s telesnimi očmi, so pomembnejše od onih, katere lahko vidimo.
20 Človekovo dobro ime je vredno tisoč zlatnikov; če torej kdo z besedo ali dejanjem oškoduje dobro ime svojega brata, je vzel nekaj, kar ni njegovega, torej je tat.
21 Na tabli tudi beremo: Ne bodi poželjiv do ničesar.
22 Poželjiv je, kogar razjeda želja, da bi imel nekaj, kar mu praviloma ne pripada.
23 In taka želja je po duhu postave tatvina.

POGLAVJE 99

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus podaja dvanajsterim duhovne vidike devete zapovedi.
1 Postava se je glasila: ne laži. Po zakonu pa je človek lagal, če je izjavil kaj neresničnega.
2 Z vidika duhovne postave pa kakršnakoli prevara ni nič drugega kut laž.
3 Človek lahko laže s pogledom ali z dejanjem, da, celo molče lahko vara, in tako se pregreši vpričo Svetega Diha.
4 Včasih so rekli: Ne prisegaj pri svojem življenju.
5 Jaz pa vam pravim, da sploh ne prisegajte: Ne pri glavi, ne pri srcu, ne pri očesu, ne pri roki; niti pri soncu, luni ali zvezdah.
6 Niti pri imenu Boga, niti pri imenu kateregakoli duha, dobrega ali zlega.
7 Sploh ne prisegajte, kajti prisega vam nič ne koristi.
8 Človek, čigar beseda potrebuje oporo ali potrditev kakršnekoli prisege, ni verodostojen ne v božjih očeh in ne pred ljudmi.
9 S prisego ne morete doseči, da pade list, niti da bi se lasu povrnila njegova barva.
10 Verodostojen človek zgolj govori in ljudje vedo, da govori resnico.
11 Kdor uporablja množico besed, da bi ljudi uveril, da govori resnico, dela samo dim, da bi zakril svojo laž.
12 Pri mnogih se zdi, kot da bi imeli dvoje src. To so ljudje, ki bi hoteli služiti dvema gospodarjema hkrati, gospodarjema, ki sta si docela nasprotna.
13 Na sobotni dan se kažejo častilce Boga, vse druge dni pa dvorijo hudiču.
14 Nihče ne more služiti istočasno dvema gospodarjema, prav kakor ne moreš jahati na dveh osličih, ki gresta v nasprotno smer.
15 Človek, ki skuša služiti Bogu in Belcebubu, je v nasprotju z Bogom, je pobožen hudič in prekletstvo za ljudi.
16 Ni mogoče, da bi si ljudje zbirali zaklade istočasno v nebesih in na zemlji.
17 Resnično vam zato pravim: Dvignite svoje oči in poglejte na varne oboke nebes. Tam naložite vsak svoj biser.
18 Tam, kjer molji in rja ne razjedajo, kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.
19 Na zemlji ni varnih obokov, ne prostora, ki bi bil varen pred molji, rjo in tatovi.
20 Zemeljski zakladi so zgolj varljive reči, ki minejo.
21 Ne dajte se varati; vaši zakladi so sidro vaše duše, in kjer so vaši zakladi, tam bo tudi vaše srce.
22 Ne prilepljajte svojega srca na zemeljsko; ne bodite v skrbeh za jed, pijačo in obleko.
23 Bog skrbi za tiste, ki vanj zaupajo in služijo človeštvu.
24 Poglejte ptice! S svojimi spevi slavijo Boga. Slavo večajo zemlji, ti njeni služabniki veselja. Bog jih varuje na dlaneh svojih rok.
25 Niti vrabec ne pade s strehe, ne da bi On zanj skrbel. Vsak od njih, ki pade, bo zopet vstal.
26 Glejte cvetlice na zemlji! V Boga zaupajo in uspevajo. S svojo lepoto in vonjavami zemlji večajo njen blesk.
27 Glejte lilije na polju, te poslanke ljubezni! Noben človeški otrok, niti Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena od njih.
28 Pa zgolj v Boga zaupajo. Iz njegove roke se hranijo, svoje glavice polagajo k počitku njemu na prsi.
29 Če Bog tako oblači in hrani cvetlice in ptice, ki izpolnjujejo njegovo voljo, mar ne bo hranil in oblačil svojih otrok, če njemu zaupajo?
30 Iščite najprej kraljestvo duše, božjo pravilnost, blagor ljudi, in ne godrnjajte. Bog bo ščitil in varoval, hranil in oblačil.

POGLAVJE 100

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus dvanajsterim izoblikuje in predstavi praktični zakonik duhovne etike.
1 Zemeljski človek si je postavil načelo, ki se ga strogo drži:
2 Stori drugim tako, kakor delajo oni tebi. Sodi, kakor sodijo drugi; dajaj kakor dajejo drugi.
3 Toda jaz vam pravim: Dokler ste med ljudmi kot ljudje, nikar ne sodite, tako ne boste sojeni.
4 Kakor namreč sodite, boste sami sojeni, in kakor dajete, se bo dajalo vam, če obsojate, boste obsojeni.
5 Kadar izkazujete usmiljenje, so ljudje usmiljeni do vas, in če izkazujete ljubezen tako, da zemeljski človek more dojeti vašo ljubezen, boste gotovo ljubljeni.
6 In tako se modri človek na tem svetu ravna do drugih, kakor si želi, da bi se drugi vedli do njega.
7 Zemeljski človek dela dobro drugim zavoljo sebičnega dobička, ker pričakuje, da bo svoje darove dobil pomnoženo vrnjene. Ne preneha misliti na smoter.
8 Človek je samemu sebi njiva. Njegova dejanja so semena. Kar stori drugim, naglo raste. Čas žetve nedvomno pride.
9 Poglejte pridelek! Če je sejal veter, žanje veter, če je sejal slabo seme pohujšanja, kraje in sovraštva, čutnosti in zlodejstva,
10 je žetev nedvoumna in mora požeti to, kar je sejal. Da, celo več. Seme proizvaja stoterni sad.
11 Sad pravilnosti, miru, ljubezni in veselja nikdar ne more zrasti iz škodljivih semen. Sad odgovarja semenu.
12 Kadar torej sejete, sejte seme pravilnosti, kajti bogato nagrado zagotavlja pravičnost, ne pa kupčevalne špekulacije.
13 Zemeljski človek odklanja duhovno postavo, ker mu jemlje svobodo, da bi živel v grehu. V njeni svetlobi ne more zadovoljevati svojih strasti in poželenj.
14 Sovraži njega, ki stopa v Svetem Dihu. Meseni človek je v davnini ubijal svete, preroke in vidce.
15 In vas bo napadal, po krivem dolžil, vas bičal in metal v ječo, pri tem bo menil, da izpolnjuje božjo voljo, ko vas ubija na cestah.
16 Vi pa nikar vnaprej ne obsojajte niti ne karajte njega, ki bi vam storil zlo.
17 Vsakdo ima probleme, ki so potrebni razrešitve, reševati pa jih mora vsakdo sam.
18 Človek, ki bije po vas, utegne imeti butaro grehov. Toda, kako je s tvojimi lastnimi grehi?
19 Majhen greh v nekom, ki hodi v Svetem Dihu, je v božjih očeh večji kakor pa strahotni grehi njega, ki ni nikoli vedel za pravo pot.
20 Kako zmoreš videti iver v očesu svojega brata, medtem ko imaš v svojem polena?
21 Vzemi najprej polena iz svojega očesa, potem boš mogel videti iver v očesu svojega brata ter mu pomagati, da jo odstrani.
22 Če imaš namreč oči polne tujkov, ne moreš videti poti, ker si slep.
23 Če slepi vodi slepega, oba zgrešita pot in zaideta v močvirje.
24 Če hočete voditi na poti k Bogu, morate imeti čist pogled in kar moč čisto srce.

POGLAVJE 101

Govor na gori, zaključek. Dopolnilo etičnega zakonika. Skupnost se vrne v Kafarnaum.
1 Sad od drevesa življenja je vse preveč vzvišen, da bi mogel biti hrana zemeljski pameti.
2 Če bi lačnemu psu hoteli vreči diamant, bi se obrnil proč od njega ali pa vas razjarjen napadel.
3 Kadilo, prijetno Bogu, je v enaki meri šaljivo za Belcebuba. Nebeški kruh je, kot so otrobi ljudem, ki niso sposobni dojeti, kaj je duhovno življenje.
4 Učitelj mora biti moder in hraniti dušo s tem, kar lahko prebavlja.
5 Če nimate za vsakega človeka njemu ustrezne hrane, zgolj prosite, pa boste prejeli, resnobno iščite, pa boste našli.
6 Recite le Besedo in trkajte, pa se bodo vrata odprla na stežaj.
7 Nihče, ki bi prosil v veri, ne bi ostal, ne da bi prejel. Nihče ni nikdar iskal zaman. Nihče, ki je vztrajno pravilno trkal, ni zgrešil, da bi ne našel odprtih vrat.
8 Ko vas bodo ljudje prosili kruha iz nebes, ne odvračajte se od njih in ne dajajte jim sadu od zemeljskih dreves.
9 Če vas kdo, denimo sin, zaprosi kruha, mu boste mar dali kamen? Ali, če vas prosi ribe, mu boste dali kačo, ki se plazi po tleh?
10 Kar sami hočete, da bi Bog vam dal, to vi dajajte ljudem.
11 Je pot, ki vodi do popolnega življenja. Malo jih je, ki jo odkrijejo na enkrat.
12 To je ozka pot. Vije se mimo skal in mimo pasti mesenega življenja. Toda na poti sami ni ne pasti in ne skal.
13 Je tudi pot, ki vodi v prostaštvo in zahtevnost. To je široka pot in mnogi stopajo po njej. Vije se skozi gaje užitkov mesenega življenja.
14 Bodite čuječi! Mnogi so namreč, ki trdijo, da hodijo pot življenja, medtem pa hodijo pot smrti.
15 So pa varljivi v besedi in dejanju; pravi lažnivi preroki. Odevajo se v ovčje kožuhe, medtem ko so kruti volkovi.
16 Dolgo se ne morejo prikrivati. Ljudje jih spoznajo po njihovih sadovih.
17 Ni moč trgati grozdja s trnja, ne smokev z omele.
18 Sadež je otrok drevesa in kakršni starši, takšen otrok. Vsako drevo pa, ki ne nosi zdravih sadežev, bo izkoreninjeno in vrženo vstran.
19 Ker nekdo dolgo in glasno moli, to ni znamenje, da je svet. Niso vsi, ki molijo, v kraljestvu duše.
20 Znotraj kraljestva duše prebiva, kdor živi sveto življenje, kdor izpolnjuje božjo voljo.
21 Dober človek pošilja od obilja svojega srca blaženost in mir vsemu svetu.
22 Zloben človek pa oddaja misli, ki uničujejo in sušijo upanje in veselje ter svet napolnjujejo z bedo in stisko.
23 Ljudje mislijo, delajo in govorijo iz obilja lastnega srca.
24 Ko pa pride ura razsodbe, bodo mnogi nastopili kot zagovorniki samih sebe in si bodo z besedami skušali pridobiti naklonjenost sodnika.
25 Rekli bodo: - Glejte, mnogo del smo opravili v imenu Vsemogočnosti.
26 Ali nismo prerokovali? Ali nismo ozdravljali vse vrste bolezni? Ali nismo zle duhove izganjali iz obsedencev?
27 Sodnik pa bo rekel: - Ne poznam vas. Sluzili ste Bogu v besedah, medtem ko ste v srcu častili Belcebuba.
28 Zlobnež se lahko poslužuje sil življenja in izvaja množico mogočnih del. Proč od mene, vi, ki delate zlo. -
29 Človek, ki sliši besede življenja, pa jih ne izvaja, je podoben onemu, ki si gradi hišo na pesek; ko pridejo tokovi, jo odplavijo in vse je zgubljeno.
30 Kdor pa sliši besede življenja ter jih ohrani v poštenem in iskrenem srcu, jih varuje kot zaklad in živi sveto življenje,
31 ta je podoben človeku, ki svojo hišo zida na skalo. Lahko pridrvijo tokovi voda, lahko pihajo vetrovi, lahko nevihte udarjajo po hiši, a ta stoji nepremično.
32 Pojdite in gradite svoje življenje na trdni skali resnice, pa ga vse sile zlega duha ne bodo mogle omajati."
33 Tako je Jezus končal svoje govore na gori, nato pa se je z dvanajsterico vrnil v Kafarnaum.

POGLAVJE 102

Dvanajsteri v Jezusovem domu. Jezus jim razloži skrivni nauk. Prepotujoč vso Galilejo, uče in zdravijo.
1 Dvanajst apostolov je z Jezusom šlo v njegov dom in tam so se mudili določeno število dni.
2 Jezus jim je veliko govoril o notranjem življenju, kar zdaj ne more biti zapisano v knjigah.
3 V Kafarnaumu pa je živel premožen mož, rimski stotnik, ki je ljubil Jude in jim je zgradil sinagogo.
4 Eden služabnikov tega moža je bil paralitičen in blizu smrti.
5 Vojaški poveljnik je poznal Jezusa in je slišal, da je s sveto Besedo ozdravljal bolnike.
6 Preko judovskih starešin je sporočil Jezusu svojo prošnjo za pomoč.
7 Jezus je priznal stotnikovo vero in takoj šel ozdravit bolnega. Spotoma ga je stotnik prestregel in rekel:
8 "Glej, Gospod, ne gre, da bi ti hodil v mojo hišo, ker nisem vreden navzočnosti božjega moža.
9 Sem človek vojne in živim z njimi, ki ubijajo človeško življenje.
10 Kdor prihaja reševat, se gotovo ne bi počutil dobro, če bi moral stopiti pod mojo streho.
11 Če hočeš izgovoriti Besedo, vem, da bo moj služabnik ozdravel."
12 In Jezus se je okrenil ter rekel njim, ki so mu sledili:
13 "Poglejte stotnikovo vero! Takšne vere nisem našel niti v Izraelu.
14 Poglejte, gostija je pripravljena za vas. Toda medtem ko dvomite in čakate, pride tujec v veri in vzame kruh življenja."
15 Obrnil se je k možu in rekel: "Lahko se vrneš in zgodilo se bo, kakor veruješ: Tvoj služabnik živi."
16 Zgodilo se je, da je ob času, ko je Jezus govoril besedo, hromi vstal in bil zdrav.
17 Mesijanska skupnost pa je odšla učit po deželi. Ko so prišli do Naima, mesta ob cesti na Hermon, so zagledali množico blizu mestnih vrat.
18 Ven je prihajal pogrebni sprevod, ki je spremljal truplo umrlega sina neke vdove.
19 Bil je njen edini otrok in žalujoča je mati omahovala v bolesti. Tedaj ji je Jezus rekel: "Ne jokaj, jaz sem življenje, tvoj sin bo živel!"
20 In Jezus je dvignil roko, da so nosači obstali.
21 Dotaknil se je nosilnice in zaklical: "Mladenič, vrni se!"
22 Duša se je povrnila. Telo mrtvega je znova oživelo. Mladenič je sedel in začel govoriti.
23 Ob tem prizoru je ljudstvo strme vzklikalo: Hvaljen bodi Bog!
24 Judovski duhovnik stopi v ospredje in reče: "Zares, mogočen prerok je vstal!" in vse ljudstvo je odgovorilo: Amen.
25 Dvanajsteri so z Jezusom potovali dalje. V mnogih mestih Galileje so učili in ozdravljali bolne, nato pa so se znova vrnili v Kafarnaum.

POGLAVJE 103

V Jezusovem domu. Jezus slednje jutro poučuje dvanajstere in duhovne mojstre iz tujine. Jezus sprejme poslance glasnika Janeza in temu sporoči spodbudne besede. Hvali Janezov značaj.
1 Jezusov dom je bil šola, kjer so dvanajsteri in duhovniki od drugod v zgodnjih jutranjih urah prejemali pouk o božjih skrivnostih,
2 Tam so bili navzoči duhovniki iz Kitajske, Indije, Babilona, Perzije, Egipta in Grčije.
3 Ti so prišli, da bi sedli k Jezusovim nogam in se učili modrosti, ki jo je prinesel ljudem. Tako bi lahko svoje ljudi učili, kako sveto živeti.
4 In Jezus jim je razlagal, kako poučevati. Govoril jim je o preizkušnjah na poti in kako lahko le-te koristijo človeku.
5 Učil jih je, kako sveto živeti, da bi lahko premagali smrt.
6 Razlagal jim je, kako bi se končalo zemeljsko življenje, ko bi človek enkrat dosegel zavest, da sta on in Bog eno.
7 Ure popoldneva so bile določene za množice, ki so prihajale,da bi se učile, kako živeti, in da bi dosegle ozdravljenje od bolezni. Mnogi so verovali in prejeli krst.
8 V svoji ječi ob Mrtvem morju je glasnik Janez zvedel o vseh mogočnih delih, ki jih je Jezus opravljal.
9 Njegovo ujetniško življenje je bilo zelo mučno, zato je bil hudo nesrečen in je začel dvomiti.
10 Rekel si je: Sprašujem se, ali je ta Jezus zares Kristus, o katerem so pisali preroki.
11 Sem se morda v svojem delovanju zmotil? Sem bil zares od Boga poslani, da pripravim pot njemu, ki naj bi odrešil naše ljudstvo Izrael? -
12 Nato je poslal nekatere od svojih prijateljev, ki so ga obiskovali v jetniški celici, da bi šli v Kafarnaum in poizvedeli o tem možu ter mu javili, kar bodo ugotovili.
13 Možje so našli Jezusa v njegovem domu ter mu rekli: "Glej Janez nas pošilja z vprašanjem, ali si ti Kristus ali pa mora on še priti."
14 Jezus pa ni odgovoril. Prosil je le može, naj nekoliko dni ostanejo, da bodo lahko sami videli in slišali.
15 Videli so ga, kako je zdravil bolne, hromim dal, da so hodili, gluhim, da so slišali, slepim, da so spregledali.
16 Videli so ga izganjati hude duhove iz njih, ki so bili obsedeni. Videli so ga obujati mrtve.
17 Slišali so ga oznanjati blagovest ubogim.
18 Nato jim je Jezus rekel: "Odpravite se odtod in se vrnite k Janezu, da mu poveste, kar ste videli in slišali. Potem bo vedel." Odšli so.
19 Množicam, ki so bile tam, je Jezus rekel: "Nekoč ste se v trumah zbirali ob bregovih Jordana, napolnili ste puščavo.
20 Čemu ste hodili tjakaj? Kaj ste hoteli videti? Morda drevje judovske in cvetlice hetske dežele? Ali pa ste šli gledat nekoga, oblečenega v kraljevska oblačila? Ali pa, da bi videli preroka in vidca?
21 Povem vam, ljudje, da ne veste, koga ste videli. Preroka? Da, in še več! Poslanca, ki ga je Bog poslal, da pripravi pot temu, kar danes vidite in slišite.
22 Med ljudmi na zemlji ni nikoli živel večji od Janeza.
23 Poslušajte, kaj vam povem; ta mož, ki ga je Herod vklenil v verige in vrgel v jetniško celico, je božji Elija, ki se je vrnil na zemljo.
24 Elija, ki ni šel skozi vrata smrti, katerega telo tega mesa se je bilo preobrazilo, on pa se je prebudil v raju nebes.
25 Ko je Janez nastopil in pridigal blagovest pokore v očiščevanje duše, je preprosto ljudstvo verovalo ter so prejemali krst.
26 Učitelji postave in farizeji pa niso sprejemali naukov tega moža. Niso se dajali krstiti.
27 Poglejte, zavrnjene priložnosti se nikdar več ne povrnejo.
28 Glejte, ljudje so nestalni kakor morsko vodovje. Poskušajo, kako bi se mogli otresti in biti prosti pravil življenja.
29 Prišel je Janez, ki ni jedel kruha, niti ni pil vina. Živel je kar najbolj preprosto, proč od ljudi. In ljudstvo je menilo, da je obseden.
30 Pride drugi, ki je in pije in živi v domovih, kakor drugi ljudje, in ljudstvo pravi: Požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.
31 Gorje vam, mesta galilejske doline, kjer se godijo vsa ta velika dela božja! Gorje Korozainu in gorje Betzajdi!
32 Če bi se v Tiru in Sidonu zgodilo le pol tega, kar se je zgodilo v vaju, že davno bi se bili spokorili in krenili na pravo pot.
33 Ko bo prišel sodni dan, bosta Tir in Sidon razglašena za vrednejša od vaju.
34 Onadva namreč nista prezirala svojih darov, medtem ko sta vidve zavrgli dragoceni biser.
35 Gorje ti, Kafarnaum! Glej, danes si poveličan, potem pa boš ponižan!-
36 Če bi se v mestih nižine, Sodomi in Gomori, zgodila mogočna dela, kakor so se zgodila v tebi, poslušali bi bili in se vrnili k Bogu in ne bi bili uničeni.
37 Njuna nevednost jima je bila v pogubo. Bili sta brez luči. Toda vi ste slišali in vam je bila dana jasnost.
38 Luč življenja se javlja nad vašimi griči in vse galilejske obale žarijo v svetlobi.
39 Gospodovo veličastvo se razodeva na vsaki cesti, vsaki sinagogi in v vsaki hiši. Toda vi odklanjate luč.
40 Glejte, zato vam pravim: Pride dan sodbe, ko bo Bog bolj usmiljen z mestoma v dolini kakor pa z vami tu gori."