Brezposelnost je eden najbolj perečih problemov, s katerim se v večji ali manjši meri otepajo vse evropske države. V času globalizacije in neomejenih možnosti selitve kapitala in proizvodnje tja, kjer je delovna sila cenejša, bržkone ta problem v prihodnje ne bo nič manjši, prej večji. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je na ravni 5,8 odstotka in v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kjer so te številke dvomestne, niti ni tako kritična. Za vsakega posameznika, ki ostane na cesti, pa izguba dela največkrat pomeni osebno katastrofo. Kljub temu je šok večji, kot so razmere črne v resnici. S pravo usmeritvijo in potjo do cilja je mogoče znova najti zaposlitev in negativne izkušnje lahko odpirajo povsem nove perspektive.

Prvi korak na tej poti je spoznanje, da služba ne bo iskala nas, temveč jo bomo morali poiskati mi. Tudi iskanje službe je zaposlitev s povsem normalnim delovnim časom, ki vključuje vsakodnevno pregledovanje zaposlitvenih oglasov iz različnih virov, pripravo življenjepisa in prepričljive predstavitve... Prevzeti to odgovornost pomeni imeti sistem. Predvsem moramo najprej spoznati lastne cilje. Ne premlevajmo svojih sanj, želja in vizij, vzemimo list papirja in svoje interese zapišimo. Odgovorimo si na vprašanja: Kaj znam dobro delati? Kaj bi rad znal dobro delati? Kakšna osebnost sem? Katere so moje prednosti? Pri katerem delu sem najbolj užival in zakaj? Kaj me zanima? Katera dela lahko opravljam s svojo izobrazbo in kakšno izobrazbo zahteva delo, ki si ga želim opravljati?

Misli, ki so zaklenjene v naših glavah, niso pregledne. Ko smo jih uredili in zapisali na papir, postanejo bolj jasne in pri pregledu lahko morda odkrijemo kaj povsem novega o sebi. Medtem ko pišemo prošnje, kličemo delodajalce, sprašujemo sorodnike in se vključujemo v kadrovske agencije, lahko svoj poklicni profil izpopolnjujemo. Dodatna znanja in izkušnje nam lahko dajo tečaji in seminarji. Berimo strokovno literaturo in spremljajmo dogajanje v medijih. Dodatna možnost je tudi zavod za zaposlovanje. Čeprav se ga večkrat drži slab sloves, so morda spodbudni podatki, da se je prek zavoda za zaposlovanje junija zaposlilo 4195, julija pa 3127 oseb, ki so bile pri njih prijavljene kot brezposelne. Delodajalci so zavodu junija prijavili 19.225 potreb po delavcih za zaposlitve na prostih delovnih mestih, julija pa 17.213. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje o prijavah delavcev v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje se je junija zaposlilo 10.293 ljudi, julija pa 9968. Po drugi strani je res tudi, da je bilo ob koncu junija na zavodu prijavljenih 88.941 brezposelnih, ob koncu julija pa 91.072, toda dejstvo je, da službe so. Torej, bodimo in ostanimo aktivni.

Tisti, ki iščejo prvo službo, torej predvsem mladi, se srečujejo z nekoliko drugačnimi težavami kot drugi. "Največje težave so strukturne narave. Povečujejo se razlike med tem, kar ponujajo delodajalci, in tem, kar znajo in želijo delati mladi. Pogosto so prisiljeni sprejeti delo, ki zahteva nižjo strokovno usposobljenost od tiste, ki so jo dosegli. Vse bolj opazne so tudi razlike v višini plač in drugih ugodnostih, zaradi česar mladi pogosto opozarjajo na negotovo socialno prihodnost, nejasne perspektive za ureditev stanovanjskih razmer in ustvarjanje pogojev za družino," pravi Alojz Šket, direktor kadrovske agencije Atama. A vendar je vredno vztrajati in verjeti vase. Tisti, ki so motivirani, ki iščejo službo, se izpopolnjujejo in so pripravljeni delati, imajo vse možnosti, da se zaposlijo. Ostati motiviran in proaktiven je velik korak naprej, pa čeprav to kdaj pomeni, da s prvo zaposlitvijo še nismo dobili sanjskega dela.
www.dnevnik.si