Kundalini

Mojstri modrosti kateri so v svojih učenjih združili filozofijo, religijo in znanost, povedo, da v hrbtenici obstojajo dve vrsti tokov. Imenovali so jih Ida in Pingala, prehajata kot neka votla kanala, v kanal imenovan Sušumna. Ta teče skozi samo hrbtenjačo. Na doljnjem delu tega votlega kanala se nahaja to, kar jogiji poimenujejo Lotos Kundalini. Opisujejo ga kot trikotne oblike, v katerem s simboličnim jezikom rečeno se nahaja zvita, omotana, spiralna energija Kundalini. Ko se Kundalini prebudi, tedaj poskuša prodreti skozi ta votli kanal. In ko se vzpenja iz stopnje na stopnjo, se istočasno odpira sloj po sloj uma. Jogi začne tako pridobivati različne vizije in čudežne moči.

Ko ta energija - Kundalini doseže možgane, jogi postane popolnoma nevezan na svoje telo in um; postane odvojen od telesa in uma. Duša tedaj postane popolnoma svobodna.

Poznano nam je, da je hrbtenica zgrajena na poseben način. Če postavimo število osem vodoravno, tedaj vidimo dva dela, ki sta na poseben način po sredini povezana. Predpostavite, da zložimo take osmice ene vrh druge. To predstavlja hrbtenico.

Levi del take hrbtenice je Ida, desni pa Pingala, a oni votli kanal, ki gre skozi cenetr hrbtenjače pa predstavlja Sušumno. Tam kjer se hrbtenjača zaključuje v enem od trtičnih vretenc, neka tanka nit nadaljuje naprej navzdol in celo ta votli kanal gre ob tej niti in je mnogo tanjši. Kanal nameščen v bližini sakralnega pleksusa, je zaprt na svojem dolnjem delu. Po sodobni fiziologiji, je ta pleksus trikotne oblike. Tudi ostali razni pleksusi, kateri imajo svoje centre v hrbteničnem kanalu, prav ti predstavljajo različne lotuse jogiju.

Jogi poimenuje več centrov, začenši od Muladhare – temeljnega centra na dnu hrbtenice, ter zaključujuči s Sahasranom – tisočlistnim lotusom v možganih. Torej, če vzamemo, da različni pleksusi predstavljajo različne lotuse, postane ideja jogija zelo lahko sprejemljiva v jeziku moderne fizilogije. Brez dvoma vemo, da obstajata dve vrsti delovanja v teh živčnih tokovih: eni so aferentni (v smeri noter), a drugi eferentni (v smeri navzven), eni so senzorni ali tokovi občutij, a drugi motorni ali globalni, eni centripetalni, a drugi centrigugalni. Nadalje eni prenašajo dražljaje k možganom, a drugi od možganov v ostale dele telesa. Ta energija – te vibracije so povezane z možgani.

Hrbtenjača zaključuje pri možganih v meduli, neke vrsti zadebeljenega podaljška, ki ni pritrjen na možgane, temveč lebdi v neki tekočini v možganih. V primeru, ko pride do udarca v glavo, moč tega udarca se razprši po tekočini in medula se ne bo poškodovala. To je pomembno dejstvo, katerega ne smemo zanemariti. Ravno tako moramo vedeti, da od vseh centrov, si moramo še posebej zapomniti tri: Muladharo – osnovni center, Sahasraro – tisočlistni lotos v možganih in Manipuro – lotos popka. Nadalje bomo uporabili še neko dejstvo iz fizike. Vsi smo brez dvoma slišali o elektriciteti in o raznih silah povezanih z njo. Nihče točno ne ve kakšna je elektriciteta v bistvu, ali kolikor nam je poznano, gre za gibanje. V kozmosu obstojajo različna gibanja. Postavlja se vprašanje, kakšna je v bistvu razlika med njimi in elektriciteto?

Zamislite si neko stvar (to je lahko stol, miza, omara) v gibanju, da se molekule te stvari gibljejo v različnih smereh. Če se vse te molekule prisili gibati v eno smer, to bo bistvu elektricitet. Električno gibanje prisiljuje molekule telesa, da se gibljejo v isti smeri. Če se n.pr. vse molekule zraka v nekem prostoru začne gibati v isti smeri, tedaj bo vsakdo od nas postal neka velikanska električna baterija. Pa še ena zadeva iz fiziologije, katera se nam velja zapomniti: center kateri regulira naš respiratorni sistem (sistem dihanja) ima neko vrsto kontrole nad sistemom delovanja živčnih tokov.

Sedaj bomo spoznali, zakaj so potrebne dihalne vaje. Zakaj je, kot pavimo, umetnost dihanja osnova celovitega telesnega in duhovnega razvoja. Mnenje je in to ne neosnovano, da kdor ne obvlada veščine dihanja, ne bo na pravi način dosegel najvišjega spoznanja o skrivnostih sveta.

Predvsem od ritmičnega dihanja prihaja tendenca, da se molekule v telesu gibljejo v isti smeri. Ko se um pretvori v voljo, živčni tokovi se pretvorijo, sprememnijo v gibanje podobno električnemu. Dokazano je, da živci imajo polariteto, ko na njih deluje elektrika. To se pokaže tudi tedaj, ko se volja transformira v živčne tokove. Tedaj postane volja podobna električnemu toku. Ko celota vseh teh gibanj v telesu postane ritmična, telo postane, če rečemo pesniško, ogromna baterija volje. Ta strahovita volja je tisto, kar si jogi želi pridobiti.

Torej, cilj pranajame je, da tu prebudi energijo imenovano Kundalini. Ta leži nakopičena v Muladhari. Začeli bomo razdelavati vaje pranajame tako, da jih bo lahko vsakdo sam uporabljal.

Usedite se ravno. Telo velja držati ravno. Čeprav hrbtenjača ni vezana za hrbtenico, ona je v njej. Če sedite sključeno, je hrbtenjača motina. Torej, obdržite jo raje svobodno. Vsakokrat, ko meditirate s sključeno hrbtenico, sami sebe ranjujete, poškodujete. Vsi tri deli telesa: prsi, vrat in glava, se morajo vedno držati ravno v eni liniji. Z malo vaje boste ugotovili, da je to lahko, kakor je lahko dihanje.

Naslednja zadeva je, pridobiti si kontrolo nad živci. Omenjeno je že bilo, da živčni center, kateri kontrolira dihanje – dihalne organe, ima neko vrsto nadzornega efekta na vse ostale živce. Zato je ritmično dihanje neobhodno potrebno. Kakor običajno dihamo, to dihanje se sploh ne bi smelo imenovati dihanje, ker je površno, površinsko, plitko in je zato istočasno tudi nezdravo, nepravilno.

Prvo pravilo pri dihanju je odmerjen način dihanja tako vdiha kot izdiha. Tako dihanje je komplementarno jogi dihanju: dihati se začne s trebuhom, nato se nadaljuje z doljnjim in nazadnje z gornjim delom pljuč. Takšno dihanje dovede celoten telesni sistem v skladnost, v ritem. Počasi se vdihne, začenši pri trebuhu, nato se nekaj tenutkov zadrži dih ter nato se pačasi izdihne, po izdihu se ponovno nekaj trenutkov obdrži izdih. Pri tej vaji lahko v mislih ponavljamo mantrične zloge, samoglasnike ali še kaj več, stihe primernih lirskih pesmi.

Prvi rezultat te prakse se pokaže na spremembi izraza obraza: grobe črte izginejo, z umirjenimi mislimi postane tudi očitna umirjenost obraza. Čez čas pride do lepega milega glasu. Do teh sprememb pride po nekaj mesecih rednih vaj. Po nekem času izvajanja te vaje, se preide na višje vaje. Počasi se napolni pljuča z dahom skozi Ido - levo nosnico, ter istočasno se usmeri na živčni tok. Ta tok pošljete skozi hrbtenico in močno udari zadnji pleksus, temeljni lotos, ki je trikotne oblike, v središče Kundalinija. Nato, se zadrži ta tok, to energijo določen čas. Zamisliti si je potrebno, da z dahom izvlečete živčni tok skozi Pingalo, potem jo lahkotno izločite skozi desno nosnico. Najboljša tehnika je, da se desno nosnico zapira s palcem, a levo kazalcem ter se zamisli, kako se pošilja tok navzdol ter se zadene v dno Sušumne; nato se odmakne palec in se izdiše dah skozi desno nosnico. Najprimernejši ritem dihanja je štirikrat štiri sekunde. Torej štiri sekunde vdih, štiri sekunde zadrževanje vdiha, štiri sekunde izdih in nazadnje štiri sekunde zadrževanje izdiha. To so osnovne vaje, katere bi moral vsakdo upoštevati, vsakdo kdor si želi ohraniti tako telesno kot duševno zdravje. Te vaje bi se morale izvesti vsaj dvakrat na dan po petnajst minut in sicer zjutraj in zvečer. Vsekakor obstojajo druge še bolj dovršene in zahtevne vaje dihanja, ali ob tej priliki jih ne bom obravnaval. Mnenja sem, da vsak bralec lahko pride do določene knjige za praktično delo, lahko pa celo sam odkrije neke resnice in tehnike v povezavi s popolnim dihanjem.

V današnjem času obstaja vse več knjig, brošur, priročnikov raznih avtorjev meditantov. Neke od njih so dobre in se lahko uporabljajo, a druge so popolnoma zameglene tako, da lahko praktikanta odvedejo na stransko pot.

Sodobni jogiji, medianti in njim podobni učitelji, instruktorji, ne smejo več uporabljati mističnega jezika, ter morajo v svoja učenja vključiti tudi znanost in njeno terminologijo. Minili so časi mistikov in misterij. Dandanašnji čas se morajo vse te nekoč mistične zadeve tudi znanstveno osvetliti in ovrednotiti.

Po spoznanjih sodobne znanosti - predvsem fiziologije in psihologije zavisi od dihanja naše vsesplošno zdravje. Nasproti temu pa nepravilno dihanje pripelje do mnogih bolezni, kot so: obolenja srca in pljuč, bronhitis, astma, bolezni prebavnih organov, nadalje nevroze in psihoze in celo tumorji.

Vsi tisti kateri želijo vaditi Jogo in to predvsem Jogo telesa, je najbolje, da si priskrbijo Jesudijanovi knjigi: Joga in šport ter Joga in zdravje (dobijo se v srbo-hrvaškem jeziku, op.p.). Mnenja smo, da sta ti dve knjigi najboljša priročnika Hata Joge. Vse ostale knjige so več ali manj plagijati omenjenih priročnikov. Vsekakor se nima nič proti plagijatom (v današnjem času je ta pojem preveč irelevanten, in prav gotovo nepojmljiv), če je v funkcionalen in je izvedena primerna kompilacija. Velja se pa boriti proti plagijatov brez umetniške, duhovne nadgradnje in proti plagijatov z niskimi pobudami.