|  Slovenj Gradec, ki ta konec tedna gosti 18. zasedanje generalne skupščine mest Glasnikov miru Združenih narodov (IAPMC), je eno od mest v tej skupini postal leta 1989, ko ga je s posebno listino v druščino 82 mest iz vsega sveta imenoval takratni generalni sekretar OZN Perez de Cuellar. Koroško upravno središče si je ta naziv prislužilo z vrsto mednarodnih prireditev, ki so se zvrstile od prve velike manifestacije Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966 do zadnje tovrstne akcije v letu 1997, ki je bila v znamenju gesla Umetnik in urbano okolje.
V središču vsakokratnih prireditev je bila angažirana likovna razstava v slovenjegraški Koroški galeriji likovnih umetnosti, v večjem ali manjšem obsegu pa so ji sledili mednarodni medicinski simpoziji, srečanje pisateljev in v zadnjih letih glasbene prireditve v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa. Ob atraktivnih mednarodnih likovnih razstavah se je v galeriji izoblikovala pomembna stalna zbirka likovnih del, ki jim je skupno angažirano humanistično sporočilo v znamenju kulture miru in sodelovanja.
Naziv Glasnik miru so Združeni narodi 62 mestom z vseh celin podelili leta 1986 - v svetovnem letu miru. Z imenovanjem novih mest, ki so si naziv prislužila z angažiranim delovanjem za mir na različnih področjih javnega življenja, se je ugledna druščina vsako leto razširila za nekaj novih članov. Od leta 1988 se mesta uradno sestajajo na letnih konferencah, ki služijo izmenjavi izkušenj in iskanju možnosti skupnega delovanja v prizadevanjih za mir in globalno sožitje.
Slovenj Gradec se je aktivnostim pridružil že leto po sprejetju v skupino, saj se je tedanji župan Ivan Uršič udeležil konference v New Havnu, nato pa so predstavniki mesta srečanjem prisostvovali vsako leto. Leta 1991 v Jokohami in s podpisom statuta naslednje leto v Marakešu so se mesta povezala v mednarodno združenje, ki je imelo svoj prvi sedež v francoskem Verdunu, nato do leta 2004 v Ženevi, trenutno pa je sedež IAPMC v ameriškem New Havnu. Na čelu organizacije je petnajstčlanski izvršni odbor, katerega član je tudi Slovenj Gradec, kar ni slučajno, saj se je mesto v preteklosti zelo aktivno vključevalo v dejavnosti organizacije, zlasti z mobilizacijo svetovne javnosti v zvezi z vojno na Hrvaškem in v BiH.
Mednarodno združenje mest Glasnikov miru je nevladna organizacija s posebnim statusom pri OZN, kjer se lahko udeležuje vseh zasedanj. Mesta v prvi vrsti delujejo v lokalnem okolju, ob nekaterih skupnih akcijah pa tudi z združenimi močmi. Takšen primer je npr. Kampanja za prepoved izdelovanja in uporabe protipehotnih min, skupaj z gibanjem Župani sveta za mir pa tudi za splošno prepoved jedrskega orožja. Združenje je organiziralo tudi odmevno okroglo mizo na svetovni konferenci OZN "Habitat II" leta 1996 v Carigradu.
Mesta Glasniki miru, ki so svojevrstni oblikovalci mirovniške zavesti državljanov na vseh kontinentih sveta, se na začetku novega obdobja soočajo z globalnimi problemi, nič manjšimi od tistih, ki so v senci t.i. hladne vojne zaznamovali življenje v drugi polovici 20. stoletja. Globalizacijski trendi in vse bolj neusmiljen boj za prevlado v sodobnem svetu, ekološke rane, ki jih planetu povzroča neusmiljeno izkoriščanje naravnih virov, so izzivi, pred katerimi si ni mogoče zatiskati oči.
www.dnevnik.si
|
NE ZAMUDITE
Glasnik miru že od leta 1989
Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 4. september 2005 @ 21:11 CEST
Mednarodnega združenja mest Glasnikov miru Združenih narodov
Slovenj Gradec so kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja zaznamovale predvsem mednarodne prireditve, ki so se pod pokroviteljstvom generalnih sekretarjev Združenih narodov zvrstile od prve velike manifestacije "Mir, humanost in prijateljstvo med narodi" leta 1966 do zadnje tovrstne akcije v letu 1997, ki je bila v znamenju gesla "Umetnik in urbano okolje". V središču vsakokratnih prireditev je bila angažirana likovna razstava v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti, v večjem ali manjšem obsegu pa so ji sledili mednarodni medicinski simpoziji, srečanja pisateljev in v zadnjih letih glasbene prireditve v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa. Ob atraktivnih mednarodnih likovnih razstavah se je v Galeriji izoblikovala pomembna stalna zbirka likovnih del, ki jim je skupno angažirano humanistično sporočilo v znamenju kulture miru in sodelovanja.
Krona dolgoletnih prizadevanj je listina, s katero je generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cuellar leta 1989 Slovenj Gradec imenoval za "Mesto Glasnik miru" Združenih narodov.
Naziv Glasnik miru so Združeni narodi 62 mestom z vseh celin sveta podelili leta 1986 - v svetovnem letu miru. Z imenovanjem novih mest, ki so si naziv prislužila z angažiranim delovanjem za mir na zelo različnih področjih javnega življenja, se je ugledna druščina vsako leto razširila za nekaj novih članov. Slovenj Gradec se je kot edino mesto iz Slovenije priključilo leta 1989. Od leta 1988 se mesta redno sestajajo na letnih konferencah, ki služijo izmenjavi izkušenj in iskanju možnosti skupnega delovanja v prizadevanjih za mir in globalno sožitje. Slovenj Gradec se je aktivnostim pridružil že naslednje leto, saj se je župan Ivan Uršič udeležil konference v New Havenu v ZDA, nato pa so predstavniki mesta srečanjem prisostvovali vsako leto (1991 - Yokohama, Japonska; 1992 - Marakeš, Maroko; 1993 - Ženeva, Švica; 1995 - Lizbona, Portugalska; 1996 - Bologna, Italija; 1997 - Abidjan, Slonokoščena obala; 1998 – Pori, Finska, 1999 - Kruševac Jugoslavija; 2000 - Oswiecim, Poljska; 2001 – Yokohama, Japonska in 2004 – New Haven, ZDA). Leta 1991 v Yokohami in naslednje leto s podpisom statuta v Marakešu so se mesta povezala v Mednarodno združenje mest glasnikov miru (International Association of Peace Messenger Cities), ki je imelo svoj prvi sedež v mestu Verdun v Franciji, nato do leta 2004 v švicarski Ženevi, aktualno predsedništvo pa je bilo lansko leto zaupano mestu New Haven iz ameriške zvezne države Connecticut. Sekretariat združenja že vrsto let vodi mesto Brighton v Angliji. Na čelu organizacije, ki trenutno šteje 82 članov-mest z vseh kontinentov sveta, je petnajstčlanski Izvršni odbor. Že drugi mandat zapored je član Izvršnega odbora tudi Slovenj Gradec, kar ni slučajno, saj se je naše mesto v preteklih letih zelo aktivno vključevalo v dejavnost organizacije, zlasti z mobilizacijo svetovne javnosti v zvezi z vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Mednarodno združenje mest Glasnikov miru je nevladna organizacija, s posebnim statusom pri Združenih narodih, kjer se lahko udeležuje vseh zasedanj. Mesta v prvi vrsti delujejo v lokalnem okolju, ob nekaterih skupnih akcijah pa tudi z združenimi močmi: denimo pri kampanji za prepoved izdelovanja in uporabe protipehotnih min, skupaj z gibanjem Župani sveta za mir pa za splošno prepoved jedrskega orožja. Združenje je organiziralo tudi odmevno okroglo mizo na svetovni konferenci Združenih narodov "Habitat II" v Carigradu leta 1996.
Mesta Glasniki miru (letos se generalne skupščine udeležujejo župani, podžupani, svetniki in predstavniki kar petindvajsetih mest z vsega sveta), ti svojevrstni oblikovalci mirovniške zavesti državljanov na vseh kontinentih sveta, se na začetku nove ere soočajo z globalnimi problemi, ki niso nič manjši od tistih, ki so v senci t. i. hladne vojne zaznamovali življenje v drugi polovici 20. stoletja. Globalizacijski trendi in vse bolj neusmiljen boj za prevlado v sodobnem svetu, ekološke rane, ki jih planetu povzroča neusmiljeno izkoriščanje naravnih virov, vključno s pitno vodo ter še vedno prisotna nevarnost nakopičenega jedrskega orožja, o izzivi, pred katerimi si ni mogoče zatiskati oči: zahtevajo neprestano refleksijo in iskanje rešitev, ki bodo lahko nas, naše otroke in naše vnuke popeljali v boljši svet novih obetov za prijazno življenje v prihodnosti.
V tako ključnih trenutkih za svet, ki ga pretresajo nove vojne, terorizem in vse pogostejše naravne katstrofe, se bodo predstavniki mest Glasnikov miru na svoji redni letni skupščini v času od 1. – 4. septembra 2005 zbrali v Slovenj Gradcu. Temeljno delovno sporočilo konference, vpeto v naslov izbrane teme: KULTURNA RAZNOLIKOST – MESTA IN GLOBALIZACIJA, je naravnano v smer prepoznavanja nujnosti spoštovanja kulturne raznolikosti kot tistega temelja, ki lahko pomeni tudi uveljavljanje kulture miru, pravičnosti in sožitja. Posebna pozornost bo po nedavnem propadlem poskusu začetka pogajanj v Združenih narodih namenjena tudi iskanju možnosti za ponovno oživitev in ojačanje kampanje za prepoved jedrskega orožja.
Slovenj Gradec, eno najmanjših mest v ugledni druščini svetovnih metropol, bo po svojih najboljših močeh prijazen gostitelj delegatov Mednarodnega združenja mest Glasnikov miru, a tudi v bodoče bo svoje poslanstvo "mirovniškega" mesta skušal kot doslej uveljaviti v domačem mestu in regiji, v širšem slovenskem okolju in tudi v mednarodnih povezavah: predvsem z vsakoletnim natečajem za otroško literarno in likovno delo na angažirane teme z jasnim mirovniškim sporočilom ter tradicionalnim Mirovniškim festivalom 23. oktobra, na predvečer dneva OZN, pri katerem sta pomembni vlogi namenjeni tudi Klubu za Unesco Slovenj Gradec, nevladni organizaciji, ki je članica Mednarodnega združenja Unesco klubov s sedežem v Parizu ter predvsem učencem I. osnovne šole iz Slovenj Gradca, ki so že nekaj let nepogrešljivi člen nacionalne ASP-net mreže Unescovih šol.
Programi se na vseh treh nivojih družbenega življenja v mestu idealno dopolnjujejo in tudi v prihodnje zagotavljajo, da bo Slovenj Gradec znal živeti s svojim statusom "mesta miru".
Marko Košan