Kdo sem,
da se bojim?
Kam grem,
ko hitim?

Kaj sem,
ko ljubim?

Vse se mi skriva, beži.
Nič več ne vidim poti.
Vsaka stvar je neumno težka,
in smešno lahka.

Kaj je moja sreča prava?
Kje sprosti se glava?
Kam naj obrnem jadra,
naj mi kdo pokaže pot, da ne bom padla.


Kako naj naj bom srečna,
Kje pot je moja?
In naj pot bo večna..

kako naj strah zadušim?
Od koga naj se tega naučim?
Se res v meni skriva vse?
kar še ne nisem okusila in kar znam že?

Zakaj vedno izbiram med dvema..
kdo in kaj je tisti pravi?
Kaj in katera je moja sreča?
Naj ne ob le prazna vreča.

Naj me najde pravi..
in naj me sreča prava pot.
Naj nihče me ne ustavi,
ko grem od tod.

Čeprav je nimam,
je ne dam.
Odločila se bom zanj/-o,
ker je tam..
vem da čaka name...
vem da je pravi/-a ..
vem da je samo zame..

Vem, da prav se bom odločila,
čeprav nevem kje je..
nevem kam gre..
a vem, ne bom je izpustila.