Nek prijatelj mi je rekel, da bo moral obiskati zdravnika zaradi zasvojenosti. Rekel mi je, da je postal pravi kronik in da potrebuje zdravljenje. Priznal mi je, da je »deloholik«, da dela cele dneve v službi, da ostaja v pisarni tudi popoldan, ko gredo sodelavci domov k svojim družinam. Povedal je, da zabave sploh ne pozna, ker si prinese iz pisarne spise domov in jih čez vikend rešuje, namesto, da bi odšel na sprehod v naravo, v gledališče, kino ali se kako drugače sprostil.

Nato vstopi v stanovanje neka znanka, ki prisluhne in vpraša: »O čem se pogovarjate, pa ja ne od zasvojenosti«. Odgovor je bil: »Da«. Nato prizna, da je zasvojena z življenjem, da ima toliko odvisnosti, da je kompletno zasvojen kronik in da se ne vidi več ven ter, da mora tudi ona obiskati psihiatra. Dan je prekratek in dejstvo, da ima samo 24 ur, ji dela težave.

No pa povej za kakšne oblike zasvojenosti si postala kronični bolnik. Mladenka odgovori:


»Z lenobo, s spanjem, seksom, hrano, zlasti s čokolado.« Pove, da je nimfomanka in čokoholik. Moški se veselo spogledajo in si pomanejo roke. »Ta bo pa prava«, rečejo.

Še do konca ni povedala svoje zgodbe, ko vstopi nek sosed, prisluhne in takoj razume o čem se pogovarjamo. »Hm, zasvojenost! Jaz sem cele dneve na mobilnem telefonu.« »Pa se ne bojiš, da dobiš poškodbe možgan, raka in da zboliš«, se je glasilo vprašanje.

»Ne, saj to na mobilnem telefonu ne piše. Brez mobija ne bi mogel več živeti.Vsak trenutek imam na dosegu svoje domače, sodelavce v službi, poslovne partnerje in kogar hočem. To je super. Tudi moja žena je zasvojena z mobijem in tako si drug drugemu dava mir, obema nama je lepo in v tem uživava.

Tedaj vstopi v hišo nek prijatelj, ki ga zelo, zelo dolgo nisem videla. »Živjo«, pravi. »Imam bolj malo časa za obiske.Sem tako zaseden, da se ven ne vidim. Niti ne vem kakšen dan je danes, ali je deževno ali sončno.«

»Kaj pa za vraga si tako zaseden, saj si še pred kratkim cele dneve posedal pred barom, pil limonade, bral časopise in lenaril«, mu rečem. Ta odgovori: »Computer sem si kupil in sem se priklopil na internet. Postal sem zasvojen z internetom in elektronsko pošto. Vsaki dan pošiljam na razne naslove pošto, dobivam odgovore in sept odgovarjam, deskam po internetu, pišem na razne zmenkarije. Uf, da vidiš koliko zabave je to. Prek »zmenkerij« sem spoznal razne ženske, blondinke, modrooke, črne, tašne kot hočeš. Na »menkarijah« se svingajo, kaj vse počnejo da vidiš, se ti zmeša. Tam dobiš takšno ljubico kot hočeš. Za eno noč, dve ali takšno, ki bi se hotela obesiti nate za celo življenje in imeti s tabo ducat otrok«.

Znanka, ki je to poslušala, mu reče: »Pa se kdaj takole zlažeš s podatki, ki jih daješ o sebi?«

»Da, da lažem, zlažem se na debelo, saj veš, lovim ženske na limanice. Naj se ujemajo, potem pa vidiš, ko se srečaš z njimi, kaj bo«, veselo pove.

»In kaj potem«, vpraša. »Potem, saj veš kako gredo te stvari«, odgovori.

»In kako pa najbolj padajo notri?« Najbolj padajo notri, če zapišeš v ponudbo «Duhovni ljubimec brez zavor«.

»Aaaaaaaaaaaaaaaa, tako? Pa se ne bojiš, da dobiš kakšno bolezen?«

»Saj ne piše na computerju opozorilo, da je nevarno«, odgovori.

»Moj prijatelj pa je bil zasvojen s hitrimi avtomobili in nekega dne se je zaletel in utrpel zlome več kosti. Ko sem ga vprašal, zakaj je vozil tako hitro, je odgovoril:

»Saj ni pisalo na avtomobilu kolikšna je dovoljena hitrost!«

Prispelo po E-pošti.