Dragi mi!

Tako je bilo:
V neki vasi, v Ašramu, sta živela samorealizirani učitelj in njegov učenec. Le-ta je z veliko pozornostjo poslušal besede svojega učitelja in se trudil, da bi jim sledil kar se le da natančno. Guru vakjam - dobesedno upoštevanje učiteljevih besed, je bilo za učenca najvišji zakon.

In kaj mu je guru govoril? Isto kakor vsi svetniki in učitelji govorijo od vekomaj ljudem:
- V vsakem živem bitju se nahaja atma, posamezna duša je isto kakor Bog sam. V vsakem bitju, ki se premika in v tistem, ki se ne premika, je treba videti Boga.


Ali mu je rekel:
- Bog je stvarnik, on je oče. Oče pa je milosten in ne bo nikogar prizadel. Vedno ga imej v srcu.
Bilo je tudi takih lekcij:
- Velika modrost je, če človek odreagira v skladu s krajem in časom v situaciji, v kateri se je znašel.
Najbolj pomembna lekcija je bila pojasnjena na mnogo načinov, njeno bistvo je bilo v tem, da mora učenec slediti besedam učitelja ne glede na to, ali razume pomen rečenega:
- Upoštevaj besedo učitelja in boš na pravi poti. Takrat za tebe ne bo nepremostljive ovire.

Mladenič si je prizadeval živeti v skladu s tem učenjem. Nekega dne, ko je odšel v bližnje mesto na tržnico, je vpadel v velik direndaj. Sprva se mu je zdelo, da vsi brezglavo tečejo sem in tja in vpijejo brez vsakega razloga, ki bi ga on zmogel prepoznati. Toda v hipu je bila tržnica izpraznjena. Mladenič je ostal sam samcat na ulici in tedaj so ga pričeli iz vseh hiš opozarjati, naj se tudi on umakne, če mu je življenje milo. Zelo hitro se je razjasnilo, kaj je bil vzrok temu čudnemu obnašanju. Proti trgu je drvel podivjani slon.
- Beži, slon je popolnoma nor! So vpili ljudje z vseh strani - toda on se ni oziral na klice. Spominjal se je besede guruja in mislil tako:
- Zakaj bi bežal? Mar ni moj Gurudži rekel, da je vsako živo bitje Bog, da Bog nikogar noče prizadeti? In, poleg tega, jaz grem po svoji poti. Če dosledno upoštevam Gurudžijeve besede, se mi nič slabega ne more zgoditi.
Slon je bil vedno bližje, že je zagledal mladega človeka, osamljenega na sredi ulice. Bilo mu je jasno, da to ljudsko bitje ne bo pobegnilo in slon se je razveselil:
- To je dobra vest, nisem jaz edini nor na tem mestu! Sva vsaj dva!

Kadar se srečata dva modreca, govorita o vzvišenih stvareh, toda ko se srečata neumneža, se ali sporečeta kakor osla ali prekrižata rogove na trdih glavah kakor ovna. Tako je bilo tudi v tej zgodbi. Čim sta se znašla na dosegu eden drugemu, je slon z rilcem zagrabil mladeniča, ga zavihtel skozi zrak in odvrgel zelo daleč. Mladenič je padel in se dobro potolkel. Ta zgodba ga je globoko pretresla. Takoj, ko se je vrnil v ašram, je odšel k učitelju.
- Gurudži, danes me je Bog strašno razočaral. Kako je lahko tako grob? Veš, kaj mi je storil?
Ker učitelj ni vedel kaj se je zgodilo, je prosil učenca, da mu pove to vznemirujočo vest. Mladenič je zelo obširno in slikovito opisal svojo avanturo z norim slonom. Ko je zaključil pripoved, je vprašal svojega učitelja:
- Povej mi sedaj, prosim te, toda iskreno mi povej, koliko so besede guruja resnične in koliko mu lahko verjamem?
- Vsaki besedi svojega učitelja učenec lahko verjame brez sence dvoma.
- Ne morem se strinjati s teboj, Gurudži. Ali me nisi poslušal? Jaz sem danes imel povsem drugačno izkušnjo in ugotovil sem, da si bil ti v zmoti, ko si mi govoril, da Bog ne bo nikogar prizadel.
- Dragi moj, v tistem, kar sem ti rekel, ni napake. Napaka je v razumevanju - je strpno pojasnil učitelj.
- Toda, kako naj razumem to, kar se mi je zgodilo?
- Če bi samo malo več razmišljal - je rekel učitelj - bi prišel do pravilnega odgovora. Zanemaril se eno zelo pomembno okoliščino, a to je naslednje: Bog je bil tudi v tistih ljudeh, ki so te opozarjali, da lahko nastradaš če ostaneš slonu na dosegu rilca. Toda ti nisi poslušal. Mislil si, da je Bog samo v slonu. Zato ne reci, da je bil Bog grob proti tebi. Tvoje nerazumevanje te je dvignilo v zrak in treščilo na zemljo. Samo to te je danes prizadelo.

Pozdrav!