Lovska zveza Slovenije (LZS) poziva vlado, naj nemudoma sprejme uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z lovišči v Sloveniji. Z zakonom o divjadi in lovstvu določeno enoletno prehodno obdobje za sprejem podzakonskih aktov se je namreč izteklo 20. maja letos. "Če vlada v kratkem, recimo do septembra, ne bo sprejela uredbe, po naši oceni letos ni možno podpisati koncesijskih pogodb," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik LZS Bojan Lepičnik.

Lovci se zavzemajo za čim prejšnje sprejetje uredbe zaradi načrtovanja ukrepov v loviščih, ki je pogojeno z začetkom novega lovskega leta 1. januarja. "S podelitvijo koncesijskih pogodb lovci prej izgubimo, kot pridobimo. S podpisom koncesijskih pogodb smo zavezanci za plačilo koncesijske dajatve, ki je doslej nismo plačevali," je dejal Lepičnik, vendar se zavedajo, da so dolžni ohranjati primerne odnose z lastniki zemljišč in vzdrževati sožitje med prostoživečimi živalmi in drugimi uporabniki prostora.


Denar od koncesije - ki bi se podeljevala za 20 let, po grobih ocenah pa bi bilo skupnega denarja od koncesijske dajatve med 120 in 160 milijoni tolarjev letno - bi se stekal v posebnem skladu, ki bi bil namenjen za odpravljanje škode, ki jo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih naredi divjad (živali, ki imajo določeno lovno dobo).

Posledic nesprejetja uredbe predsednik zveze ni mogel oceniti. "Vse je odvisno od tega, kako bodo inšpekcijske službe, ki so zadolžene za nadzor našega dela, izvajale svoje naloge. Možno bi bilo celo, da bi nam prepovedali izvajanje vseh aktivnosti," meni Lepičnik.

Upravni odbor lovske zveze je po sklepu občnega zbora zveze s 25. junija letos vladi poslal uradno pismo, v katerem jo poziva k čim prejšnjemu sprejetju omenjene uredbe. Vlada je v odgovor napisala, da ne namerava sprejeti uredbe, dokler ne bo ustavno sodišče odločilo o ustavnih pritožbah, in dodala, da po zakonu do dodelitve koncesij z upravljanjem v loviščih nadaljujejo dosedanji upravljalci.

Po začrtanju novih meja in ukinitvi nekaterih je lovišč po novem okoli 410, medtem ko jih je bilo prej 416. Kot je dejal direktor strokovne službe LZS Janko Mehle, je težava v tem, da so bila lovišča in lovsko-upravljalska območja imenovana, z lovišči pa upravljajo stari upravljalci. Tako so se morale nekatere lovske družine združiti, težave pa nastajajo, ker so bili lovskogospodarski načrti že narejeni, lovske družine pa naj bi z lovišči upravljale ločeno.

Ustavno sodišče je 6. julija lani odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izvajanja zakona, kot so to predlagali pritožitelji, zato bi po mnenju LZS vlada morala zakon izvajati. Lepičnik je dejal, da bi bilo potrebno upoštevati stališče tako močne in mednarodno priznane organizacije, ki trenutno šteje več kot 22.000 članov, "ne pa zgolj prisluhniti interesom peščice veleposestnikov, ki so po denacionalizaciji dobili nekaj 100 hektarjev gozdov in imajo interes po zasebnem lovu".
www.dnevnik.si