NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kaj bog hoče? 4.del   
    nedelja, 11. september 2005 @ 06:12 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Bog nas je naredil ''po svoji podobi''. To je resnica. To ni samo lepa izjava, to je nekaj, kar je. Tako je, kot nam Sveto pismo pravi: ''Vam nisem rekel, da ste Bogovi?''
    Ideja, da Boga potrebujemo, je iluzija. To je zaradi pozabljivosti. To si predstavljamo, ko pozabimo, kdo v resnici smo in zavračamo svojo dediščino. Če je naša vera v Boga zasnovana na ideji, da Boga iz kakršnegakoli razloga potrebujemo, naše medsebojno sodelovanje ne bo delovalo. In to seveda je tako. To je bistvo tukaj.

    Sploh najboljši razlog, zaradi katerega naj bi verjeli Boga je ideja, da ga sploh ne potrebujemo. Bog nas je usposobil, da se lahko sami čisto dobro znajdemo, kot bi nas vsak dober starš. Navkljub temu se lahko odpremo temu, da Boga preprosto ljubimo - in preprosta ljubezen do Boga je najmočnejša stvar, kar jih lahko kdorkoli od nas naredi. To je zaradi tega, ker ljubezen sprosti moč tega, kar mi smo in ko je ta moč sproščena, ne obstaja nič, česar ne bi mogli narediti. Kar je bil seveda Božji namen.
    Bog nas ni imel namena narediti odvisne od Sebe. Bog je hotel, da bi bili neodvisni. Svobodni. In ne samo svobodni, temveč tudi popolnoma sposobni. Česa? Izdelovanja, ustvarjanja, izkušanja tega, kar smo od nekdaj želeli.



    Vendar sama ljubezen do Boga pomeni tudi, da se Ga bomo nehali bati - to pa se lahko zgodi samo takrat, ko bomo verjeli, da Boga ne potrebujemo. Vse dokler si zamišljamo, da Boga potrebujemo, privabljamo v svoje življenje strah, ker vedno obstaja možnost, da ne bomo dobili vsega tistega, kar potrebujemo.

    Večina človeških odnosov z Bogom ni uspešnih točno zaradi tega, ker so ljudje ustvarili odnos, ki sloni na potrebi. Ta odnos ne samo da domneva, da od Boga nekaj potrebujemo, ampak posledično ustvarja idejo, da Bog potrebuje nekaj od nas.
    Če je to, da Bog ničesar noče od ljudi resnica, potem se bo razdrla večina odnosov, ki so jih ljudje na zemlji vzpostavili z Bogom. Vendar to, da se nek odnos razdre še ne pomeni, da se je končal. Včasih se morajo stvari razdreti, da bi se lahko resnično prvič sestavile skupaj. Izogibanje idejam, ki povzročijo, da se stvari v našem življenju razdrejo, nam ne koristi vedno. Torej znova poglejmo, tokrat globlje, to idejo:
    Kaj Bog hoče?
    Nič.
    Absolutno popolnoma nič.
    Prosim vas, razmislite o tem. Tudi če se s tem absolutno ne strinjate, razmislite o tem. Predvsem če se s tem ne strinjate, vas prosim, da temeljito razmislite o tem.
    Zakaj se ne strinjate?
    Kdo vam je rekel, da ta izjava ne more biti resnična?
    Kaj jim daje prav?
    Kako veste, da oni vedo, kaj je resnica? Ker so to prebrali v knjigi? Pošteno. Vendar, kaj je to, zaradi česar ima ta knjiga prav? Ker je Bog rekel, da ima prav? Kateri Bog? Katera knjiga?
    Globoko razmislite o tem, če ne zaradi drugega, zaradi intelektualne, čustvene in duhovne telovadbe.

    Samo za trenutek se pretvarjajmo, da je to, da Bog noče ničesar od človeštva, res. Če je to res, potem se celotno življenje dobesedno obrne na glavo. Na glavo se obrnejo starodavne legende. Na glavo se obrnejo kulturne zgodbe. Na glavo se obrnejo družinske tradicije. Na glavo se obrnejo religiozne doktrine. Na glavo se obrnejo pravni in šolski sistemi. Na glavo se obrnejo politične, ekonomske in socialne ustanove vseh vrst.
    Ali je možno, da hočejo zaradi tega ljudje idejo Boga, ki nekaj hoče, ohraniti za vedno?
    Premislite o tem.
    Zakaj bi Bog nekaj hotel? Kaj je tisto, kar bi lahko Bog sploh potreboval? Kaj bi lahko povzročilo, da bi Bog nekaj potreboval? Ali bi to lahko povzročilo da bi Bog postal nesrečen, če tega ne bi dobil?
    In zdaj premislite o tem…
    Kaj bi lahko povzročilo, da bi Bog mislil, da so ljudje odgovorni za to, da bo dobil, kar hoče? Ali bi vi lahko mislili, da so vaši otroci odgovorni za vašo srečo?
    Govorili so nam o Bogu, ki hoče, da Ga ljudje ljubijo, da Ga častijo, da Ga obožujejo, da se Mu predajo, da so Mu hvaležni in da so Mu podložni. Zakaj? Zakaj bi Bog to hotel? Zakaj bi ga to brigalo?

    Govorili so nam o Bogu, ki hoče, da ljudje sledijo Njegovim ukazom, in če ne, če jim ne uspe dobiti odpuščanja na pravilen in predpisan način, takrat hoče, da gredo v Pekel, kjer bodo trpeli neznosne bolečine. Vendar premislite o tem. Zakaj bi Bog tako strašno kaznoval ljudi zaradi njihove zmedenosti in šibkosti?
    Če bi mi hoteli, da nas nekdo bolje razume in da nas vedno in v vsem uboga in če jih ne bi mogli nikakor pripraviti do tega, bi krivili njih za to?
    (Seveda da bi in to tudi delamo. Vendar, kdo nas lahko krivi? Bog nam je vzor. In kaj, če so osnove za naš vzor samo predvidevanja? )
    Govorili so nam o Bogu, ki je nezmotljivo pravičen. Zakaj bi moral Bog, ki je neranljiv in ki ga ne more nič prizadeti ali poškodovati na kakršenkoli način, kogarkoli za karkoli kaznovati, sploh pa kogarkoli obsoditi na večno trpljenje?
    Govorili so nam o Bogu, ki hoče in vabi ljudi, da se bojujejo zanj, da ubijajo druge zanj, ravno tako, kot je napisano v Svetem pismu, da je On ubil tisoče, ki so izzvali njegov gnev. Vendar zakaj? Zakaj bi Bog kogarkoli ubil ali pa rekel drugim, da ubijajo v Njegovem imenu?
    Hoče Bog v resnici, da ljudje pobijajo eden drugega, medtem ko se bojujejo za Njegova načela? Katera pa so sploh Njegova načela?
    Kaj se je Bog namenil? Kaj je ''Božji namen''?
    Ali je njegov namen, da vse ljudi na zemlji združi pod eno skupno religijo? Je to to? Je to tisto, Kar Bog hoče?
    Vendar zakaj? Zakaj bi Bog hotel to?
    Je Bogu resnično pomembno, ali smo Muslimani ali Židje, Hindujci ali Kristjani ali Budisti? Kaj pa, če ste dobra, prijazna, skrbna, ljubeča in sočustvujoča oseba, niste pa član nobene organizirane religije?
    Kaj če celo govorite proti organizirani religiji in njenim skrajnostim? Ste zaradi tega odpadnik? Ali to pomeni, da ste izgubljeni? Ste zaradi tega nevernik in vas sme Resnični Vernik zaradi tega ubiti? Ali je to Kar Bog hoče?
    Zakaj? Zakaj je to pomembno? Kdo vam je rekel, da je to pomembno? Je to organizirana religija, ki si želi, da bi bili njen član?
    Premislite o tem.
    Je to namen religije na zemlji? Je to Božji namen?
    Kaj se bo zgodilo z vsem tem, kaj bo nastalo iz tega celotnega verskega sistema, če objavimo, da noče Bog ničesar, popolnoma ničesar od človeških bitij?
    Ali lahko verjamete v Boga, ki noče ničesar? Lahko na ta način mislite v svojem vsakdanjem življenju?
    Ali si lahko to vsaj predstavljate?

    15.
    Premislite o možnosti, da ima večina ljudi na svetu zmotno mnenje o Bogu. Premislite o možnosti, da je resnica o Bogu nekaj, kar si večina ljudi ne more niti predstavljati?
    Ali ne bi bilo na primer zanimivo, če ne bi obstajalo nič takšnega, kot je Božja Volja? Ali ne bi to veliko tega spremenilo?

    Ali mislite, da je Božja Volja, da je svet takšen kot je? In če to ni njegova volja, ali Bog nima moči, da karkoli naredi glede tega? In če Bog ni nemočen, zakaj ničesar ne naredi? In če Bog dela nekaj glede tega, zakaj mu ne uspeva?
    Nekateri bodo rekli, da zaradi tega, ker Mu ljudje ne dovolijo. Ljudje stojijo na poti temu, Kar Bog hoče. V to pravzaprav verjame veliko več kot samo peščica ljudi. Po tej teoriji Bog ne more doseči Kar Bog hoče in človeštvo je krivo za to. Tukaj mora obstajati nekaj, česar ljudje ne razumejo o Bogu, o tem kdo in kaj Bog je, ker drugače ni nobene logike v vsem tem.

    Mogoče tukaj nastopi Satan. To je dober čas, kot tudi katerikoli drug, zraven tega je pa tukaj zelo primerno. Mogoče gre pri vsej tej zadevi za del Božje borbe s Satanom za človeške duše? Mogoče pa Bog Sam dovoljuje, da se dogajajo stvari, ki so proti Božji Volji, da bi lahko do konca odigral svojo borbo s Satanom? In če je to res, je Božja Volja, da se krši Božja Volja… v tem primeru se Božja Volja sploh ne krši.
    Ali gre lahko za to, da se Božja Volja vedno izraža, vendar na različne načine?
    Kaj torej JE Božja Volja? In kako jo lahko prepoznamo?
    Pa smo spet na začetku. Ali lahko ljudje sploh vedo, kaj je Božja Volja?
    Mogoče je čas za bolj konkretno vprašanje. Ali mislite, da je možno, da si to vse skupaj preprosto izmišljamo? In končno, ali mislite, da je možno, da obstaja nekaj, česar o Bogu ne razumemo, razumevanje, ki bi lahko vse spremenilo?

    Jaz verjamem, da je odgovor na oba vprašanja pritrdilen. In tukaj je tisto, s čemer se večina ljudi in večina religij ne upa soočiti: Morda je tisto, kar ljudje ne razumejo o Bogu to, da Bog sploh ni tisto, kar so ljudje mislili, da je.
    Morda Bog ni starček na nebu, ki potrebuje in želi, ki ima osebno voljo in osebne strahove in vse notranje konflikte, protislovja, nemir in čustveno razburkanost, kot jih imajo ljudje. Mogoče je Bog Seštevek Vsega od Vsega - resnično ''Vse v Vsemu'', ''Alfa in Omega'', ''Tisti, ki JE'' - in mogoče ni ničesar izven tega.

    Če je to res, potem TI nisi izven Tega in To ni izven Tebe. To pomeni, da karkoli ti hočeš, hoče tudi Bog. To pomeni, da je to, kar je tvoja volja zate, tudi Božja volja zate.
    Vendar kaj se zgodi, ko zavestno rečemo ''Zgodi se Božja, ne moja''? Kaj se zgodi, ko se odločimo, da hočemo da Bog odloča namesto nas? Kaj se zgodi z voljo, z idejo, s prošnjo, če Bogu rečemo: ''Ti se odločaj za nas'', Bog pa nam govori: ''Vi se odločajte zase''?
    Ko se odločite, da hočete, da se Bog odloča za vas, ste pravzaprav spustili jadro, dvignili sidro in se s svojim čolnom podali na nevihtno morje. To je zaradi tega, ker Bog resnično in dejansko odloča tisto, kar odločate sami zase. Ali, če to povemo na drug način, če bi Bog izbiral, bi izbral to, da morate izbrati sami.

    Vendar če nočete izbirati, če hočete, da to dela nekdo drug namesto vas, imamo majhno težavo tukaj. Seveda lahko svojo usodo predate v roke usode, vendar se morate zavedati, kot ste verjetno že tudi sami izkusili, da vas lahko vetrovi usode odnesejo v dve smeri: v varno zavetje pristanišča ali na sipine, kjer vas čaka siguren brodolom.
    To je zaradi tega, ker takšna ''vera v usodo'' pomeni, da se prepustite delovanju ''vseh misli od vsepovsod''. Najprej vaših lastnih preteklih misli, nato pa še misli vseh ostalih. Najprej pridejo na vrsto vaše misli.

    Prvo, kar se bo zgodilo je, da se bo vaš osebni kreativni Jaz obrnil v smer, kamor ga pelje vaša najmočnejša misel, ki pa pogosto prihaja iz vaše podzavesti. Kar pomeni, da se je ne zavedate. Nato boste ustvarili izid. Vendar tega ne boste naredili zavestno. To boste naredili podzavestno, nato pa boste trdili, da je, kar se je zgodilo, ''usoda'' ali ''Božja volja''.

    Kot dodatek vaši lastni volji, bo na vašo prihodnost vplivala kolektivna zavest vaše okolice: to pomeni drugih človeških bitij, ki živijo okoli vas, vaših sopotnikov, v neki meri pa tudi vseh ljudi na zemlji, ker njihova skupna razmišljanja pogosto tvorijo kolektivne izkušnje vseh nas.
    In ker se lahko veliko teh misli, ki pripadajo tem drugim ljudem zelo razlikujejo med sabo, se lahko začnete počutiti zmedene. To se bo manifestiralo na ta način, da ne boste vedeli kako in kaj narediti.

    V življenju neodločnost poraja samo še več neodločnosti in končno vodi do odločitev, ki so narejene v vašem imenu. To pa zato, kot boste kmalu ugotovili, ne odločiti se pomeni odločiti se. Dejstvo je, da se vedno odločate, razlika je samo v tem, na kakšen način to delate. Vedno ustvarjate, vprašanje je samo, katero metodo uporabljate.
    Moj osebni nasvet je, da se glede vsega osebno zavestno odločite.
    Če odločitve glede tega, kam bo šel svet v širšem smislu, pustite svetu v širšem smislu, bo kolektivna zavest človeštva določila smer in pot prihodnosti vašega planeta. Kolektivni zavesti se lahko pridružite, lahko pa jo pomagate usmerjati.
    Če se obračate k Bogu za navodila glede vsega tega, boste morda želeli razmisliti o pomembnem vprašanju, ki se nam tukaj pojavi. Kaj če je tvoja volja Božja volja zate? In kaj če velja enako za kolektivno voljo človeštva? Kaj če bo Bog omogočil, da se udejani človeška kolektivna volja, ne bo je pa spreminjal?
    Premislite o tem.
    Ta ideja lahko povzroči resne posledice.
    Mogoče ''Bog'' noče nekaj od ljudi, ampak obstaja samo zaradi tega, da bi nekaj dal ljudem. In mogoče je to, kar hoče Bog dati ljudem, natančno tisto, kar ljudje hočejo. Nič več in nič manj.
    Ali ne bi to bilo zanimivo…

    Sedaj pa razmislite o dodatni možnosti. To je misel, ki vam lahko vse spremeni in vam vse odpre. To je misel, ki lahko v vas proizvede takojšen občutek miru, vam prinese takojšnje razumevanje, vam lahko ponudi takojšno razširitev zavesti in možnost, da živite svoje življenje na način, v katerem vaša duša končno najde smisel…
    Premislite o možnosti, da bi lahko tisto, kar mi imenujemo ''Bog'', lahko preprosto imenovali ''življenje''. Premislite o možnosti, da Bog ni samo ustvaril življenja, ampak Bog je življenje - in da je življenje Bog, ki se je manifestiral.
    To ni nova ideja. Verjetno ste jo slišali že prej, vendar, ali ste jo kdaj vzeli zares? Ste kdaj resneje razmislili o tem? Večina ljudi bo na to vprašanje odgovorila negativno, ker je preprosto nedopustno, da bi to idejo razširjali okoli.

    Ta ideja ni bila širše sprejeta, ker ne služi kot zgled in se ne ujema z dogmami in idejo nadmoči, ki so jih ustvarile inštitucije iz preteklosti, med katerimi je tudi cerkev. Te dogme in nadmoč najdemo povsod, kjer najdemo tudi cerkev, slonijo pa na tem, da se najprej predstavijo splošna načela in trditve, z obrazložitvami pa se ukvarjajo kasneje.
    Ena izmed najzgodnejših človeških avtoritet modernih časov je bil papež, ki je trdil, da je svojo moč, avtoriteto in ne slučajno tudi svojo nezmotljivost, dobil direktno od Boga.
    Angleški kralj, ki je bil zelo jezen, ker je moral odgovarjati papežu (ta ni podpiral kraljeve odločitve, da se loči od ene ženske in poroči z drugo), je preprosto začel s svojo lastno religijo on objavil, da od sedaj odgovarja samo Najvišjemu.
    Vladarja Japonske so priznavali kot inkarnacijo samega Boga.
    Celotne rase in narodi so privzeli te dogme in idejo nadmoči, z namenom, da bi se na nek način povzdignili, se naredili bolj pomembne, bolj ločene od ostalih ljudi. Poimenovali so se Izbrani Ljudje, ali Božji Narod ali Izraelski Narod.
    Nekateri ljudje so poskušali na različne načine opravičiti svoje najhujše postopke izven svoje ločene in posebne skupine tako, da so govorili, da so njihova dejanja del đihada ali križarske vojne - svetega boja v Božjem imenu.
    Kam to zdaj spada, če upoštevamo, da Bog noče ničesar?

    16.
    Če Bog ni najvišja točka lestvice, po kateri se moč prenaša po liniji navzdol, ampak je moč, ki obstaja na celotni lestvici in je zaradi tega na nek način sama lestvica, kaj to naredi načelom in dogmam, na katerih je zgrajen takšen del človeške družbe?
    Razbije jih, to je kar jim naredi. Zanika njihovo izposojeno avtoriteto.
    Iz tega razloga je malo verjetno, da bodo ljudje in organizacije, ki imajo moč, med njimi tudi cerkev, vzpodbujali učenje o Bogu, ki je Eno z Vsem - ''Moč Skupaj'' namesto ''Moči Nad''.

    Če sta besedi ''Bog'' in ''življenje'' medsebojno zamenljivi, so posledice tega - če si jih lahko sploh predstavljamo - več kot velikanske. So vznemirljive in lahko pretresejo paradigme in celo zemljo. To pa zaradi tega, ker vsakdo ve, kaj je resnica o življenju. Mogoče ne vedo vsi, kaj je resnica o Bogu, vendar vedo vsi, kaj je resnica o življenju.
    Resnica o življenju je ta, da ne obstaja nič izven življenja. Nič ne obstaja brez življenja in če ne obstaja nič, tudi življenje ne more obstajati.
    Vi ste izraz življenja samega. Tako kot tudi vse ostalo okoli vas. Tudi neživi predmeti so sestavljeni iz delcev, ki se konstantno premikajo, če jih pogledamo pod mikroskopom. Ti delci in njihovo gibanje so del življenja, tako kot je življenje v neki obliki vse, kar opazimo v vesolju.

    Obstoj življenja potrjuje sam sebe. Življenje samo sebi poroča, samo sebe potrjuje, samo sebe vzdržuje in samo sebe dokazuje. Življenje je dokaz obstoja življenja.
    Ne samo da vsakdo ve te stvari, vsakdo se tudi strinja z njimi. Kar pomeni, da je, kar smo rekli, da se zgodi z besedo ''Bog'', zelo nevarno. Če besedo ''Bog'' vstavimo povsod tam, kjer se pojavi beseda ''življenje'', dobimo naslednje:
    Nič ne obstaja izven Boga. Nič ne obstaja brez Boga in če ne obstaja nič, tudi Bog ne more obstajati.

    Vi ste izraz Boga samega. Tako kot tudi vse ostalo okoli vas. Tudi neživi predmeti so sestavljeni iz delcev, ki se konstantno premikajo, če jih pogledamo pod mikroskopom. Ti delci in njihovo gibanje so del Boga, tako kot je Bog v neki obliki vse, kar opazimo v vesolju.

    Obstoj Boga potrjuje sam sebe. Bog sam sebi poroča, sam sebe potrjuje, sam sebe vzdržuje in sam sebe dokazuje. Bog je dokaz obstoja Boga.
    A zdaj vidite, v čem je težava? Ti trije odstavki povzročijo, da se vsi ostali odstavki v vseh ostalih knjigah o Bogu podrejo. Vse se sesuje. Ne samo nekatera naša prepričanja o Bogu, ampak čiste osnove, na katerih smo izgradili tako velik del človeške družbe. Vse se poruši.

    Čudovita, razburljiva stvar glede tega vsega je pa ta, da si lahko vse znova ustvarimo, da lahko ponovno izgradimo našo človeško družbo - in to je natanko tisto, kar se dogaja zdaj. Človeštvo je v procesu ponovne izgradnje in naravni proces je, da se mora porušiti do te meje, dokler ne bo pred nami ležalo dovolj razkrajajočih se delcev, da bomo lahko videli, kako bi jih lahko sestavili na nov način. To je del procesa evolucije.
    Velik del tega procesa je naše novo raziskovanje celotne ideje Boga in naših misli o tem, Kaj Bog hoče. Pravzaprav besedi ''Bog'' in ''življenje'' opisujeta isto stvar… pravzaprav imamo tukaj nekaj večjih teoloških zapletov.
    Ali potrebujemo več dokazov za obstoj življenja kot je življenje samo? Ne. In kaj življenje hoče? Nič. Življenje preprosto je.

    Življenje je energija, moč, ki ju lahko uporabljamo. In tudi ga uporabljamo, svobodno, vsi mi. Nima nobenih pričakovanj, nobenih želja, nobenih zahtev, nobene potrebe, da bi ga častili in nobene potrebe po kaznovanju tistih, ki ga ne častijo. Življenje je edinstvena in nesmrtna realnost. Življenje je stvaritelj in tudi tisto, kar je bilo ustvarjeno.
    Življenje je izvor življenja in je tisto, iz česar izvira. Življenje proizvaja življenje in seznanja življenje o življenju skozi proces življenja.
    V nekaj besedah je življenja Alfa in Omega, Vse v Vsem. Ne obstaja nič, kar JE, kar ne bi bilo življenje.
    Če to ni definicija Boga, kaj potem je?

    17.
    Bog je življenje in življenje je Bog. Ne obstaja nič izven Boga, torej ni ločenosti med Bogom in čemerkoli, kar obstaja.
    Človeško razumevanje tega bo zaključilo Obdobje Ločenosti. To bo zaključilo ciklus, ki se je začel takrat, ko je bila Ločenost prvič omenjena.
    Tri največje svetovne religije so zasnovane na zaporednih razodetjih, ki segajo tisoče let nazaj.

    Če povzamemo, kar je Houston Smith napisal v svoji mojstrski knjigi Svetovne religije, se naučimo, da:
    1. Je Abraham ljudem prinesel razodetje, da ne obstaja cel niz božanstev, ki vladajo soncu in zvezdam in vremenu in žetvi in zemlji in morju, ampak obstaja samo eden Vladar, eden Bog, Mojzes pa je ljudem prinesel razodetje tega, katera so pravila Enega Vladarja. Rekel je, da jih je deset.
    2. Je Jezus ljudem prinesel razodetje, da se lahko pravila Enega Vladarja skrčijo na Eno Pravilo, ki se imenuje Zlato.
    3. Je Muhamed ljudem prinesel razodetje, da se lahko Eno Pravilo Enega Vladarja uporablja na zelo praktične načine v vsakdanjem življenju, njegovo razodetje obravnava zgradbo in postopke na mnogih področjih, in tako splošne stvari naredi konkretne.

    Zdaj pa prihaja novo razodetje. Ne od enega učitelja, ampak od mnogih, ne od enega glasu, ampak od zbora. Ta zbor poje drugačno melodijo. Poje pesem duše.


    4. Eno Pravilo Enega Vladarja je Pravilo Vladanja nad Sabo.

    To je v nasprotju z vsem, kar učijo največje svetovne religije. Tradicionalne religije pravijo, da bo način razmišljanja tisti, ki bo povzročil propad človeštva. Ali ne bi bilo zanimivo, če bi se izkazalo, da bo način razmišljanja tisti, ki bo človeštvo rešil?
    Obstajajo nekateri, ki pravijo, da postavljanje sebe v vlogo vladarja sebe - to je v vlogo Boga - najhujša žalitev Boga. To je poveličevanje. Je egoistični izpad. Je najvišja stopnja arogance in najnižji udarec. Ljudje naj ne bi poskušali vladati nad sabo, temveč naj bi se podrejali Božjim pravilom. To je prevladujoča doktrina največjih verstev, ne glede na to, v čem se razlikujejo.

    In v tem razodetju nas čaka šok. Videti je kot teološki pretres. Verniki, ki verjamejo v kakršnokoli vrsto Boga to razodetje zavračajo. Vendar je pomembno, da se ljudje vprašajo: Kaj pa če bi to lahko bilo res? Kaj če je dal Bog ljudem moč in avtoriteto, da vladajo samim sebi, brez kakršnekoli druge nadvlade, ki bi bila nad njimi? Kaj če je to tisto, kar je bilo mišljeno pod pojmom Svobodna Volja?
    Če sta besedi ''Bog'' in ''življenje'' zamenljivi, če to ni samo ena izmed zanimivih zamisli, ampak resnica, potem se največja uganka vseh časov - kdo ali kaj je Bog? - končno razreši.

    Celo tradicionalne religije pravijo, da je Bog Vse v Vsem. Če je to res, potem ne obstaja nič razen Boga v Svojih različnih Oblikah. Bog ne more biti ločen od Boga, torej ne more biti ločen od ničesar. Lahko se pojavlja v neštetih oblikah, kot tudi se, kot oblike Izražanja Sebe. Na ta način se začenja Zavedati Sebe. Vendar različne oblike ne pomenijo ločitve. Ločenost ne obstaja.
    Če to upoštevamo kot realnost, potem je vse tisto, kar bi lahko dali Bogu, Bog že dobil od vas, ker Bog STE vi, ki dajete in prejemate. Torej Bog noče ničesar od vas, ne zahteva ničesar od svojega individualnega aspekta, ki ga vi doživljate kot ''sebe''.
    Podobno je Bog že vse, kar bi vam lahko dal, že dal. Obstaja v vas, kot vi. Torej ne rabite Boga prositi za nič. Tako JE, kot je bilo napisano: ''Celo preden vprašate, vam bom odgovoril.''

    Če je to res, je edina molitev, ki ima smisel, molitev hvaležnosti. In to je, pravzaprav, edina molitev, ki jo je katerikoli mojster kdaj koli izgovoril.
    Tukaj je najmočnejša molitev, kar jih jaz poznam. Pogosto jo uporabljam. ''Hvala ti Bog, da mi pomagaš razumeti, da je bila ta moja težava že razrešena.''
    Obstajajo molitve hvaležnosti in molitve prošnje. Mojstri vedo - in zdaj je čas, da veste tudi vi - da molitev prošnje preprosto zanika resnico. S tem, ko za nekaj prosite, preprosto objavljate, da tega nimate. Zaradi tega boste to zelo težko izkusili, ker je izkušanje nečesa, kar zanikate, preprosto nemogoče.
    Vse, kar bi lahko potrebovali od Boga, je sedaj v vas.
    Ali čutite, da potrebujete več ljubezni? To je zdaj v vas.
    Ali čutite, da potrebujete več sočutja? To je zdaj v vas.
    Ali čutite, da potrebujete več strpnosti, razumevanja, prijaznosti, odpuščanja? To je zdaj v vas.

    Enkrat, ko boste to resnično vedeli, ne boste več nikoli imeli potrebe za temi stvarmi. Vse, kar boste čutili, bo želja, da jih izrazite. Želja zamenja potrebo v izkušnji mojstra.
    Želje in potrebe niso enaka stvar (čeprav mnogim so). Imeti željo za nečim ni nikakor enako temu, da nekaj potrebujemo.
    Pri želji nečemu dajemo prednost. Potreba pa je zahteva. Lahko opazite, ali mislite, da nekaj potrebujete ali pa si to želite tako, da opazujete, ali postajate nesrečni, če tega ne dobite.

    Raje bi imeli čokoladni sladoled, vendar je v redu tudi vanilijev. Prav tako bi bilo v redu, če ne bi imeli nobenega. Raje bi imeli ljubimca s temno rjavimi lasmi, vendar so svetli lasje tudi v redu. Raje ne bi imeli bolečin ali zmanjšane funkcije telesa, vendar je v redu, tudi če jih imate nekaj. Lahko živite s tem. Lahko ste celo srečni pod temi okoliščinami.
    Pisatelj Ken Keyes Jr. Je v svoji knjigi z milijonsko naklado Priročnik za višjo zavest predlagal, da če čutite, da ob čemerkoli postajate nesrečni, ste verjetno razvili odvisnost do določene situacije ali okoliščin. Ključ do notranjega miru je, da dvignemo svoje odvisnosti na raven nagnjenosti ali izbire.

    To je prvi korak na poti do mojstrstva. Vsak trenutek je korak na tej poti. Vsak trenutek je proces. Ste kdaj razmišljali o tem na tak način? Vsak trenutek v življenju je proces. In v teh trenutkih v življenju se odločate kdo ste in kaj ste izbrali biti. In ni vam treba biti, kar ste bili v preteklosti. To je velika osvoboditev. To je velik čudež. To je velika zmaga.
    Vendar si te zmage ne boste mogli izbojevati, če boste mislili, da bojujete bitko Nekoga Drugega. Če si predstavljate, da bojujete Božjo bitko proti Satanu, da ste v Božji prvi bojni liniji proti Hudiču in da je na vas, da date Bogu kar Bog hoče, ne glede na vse Hudičeve poskuse, da vas spelje, da delujete drugače, boste vpleteni v Veliko Vojno V Kateri Ne Morete Zmagati. V njej ne morete zmagati zaradi tega, ker ne obstaja.
    Kaj Bog hoče? Nič. Kdo je Božji nasprotnik? Nihče.

    Pozitivke ekskluzivno objavljajo prevode knjige What God Wants v slovenščini, sproti kot se prevaja. Knjiga bo izšla do 27. septembra, ko bo njen avtor Neale Donald Walsch imel v Sloveniji predavanje na isto temo v organizaciji Humanity's Team-a Slovenija.
    Inf: www.humanitysteam.si info@humanitysteam.si ali 041 710-277

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050822224658727

    No trackback comments for this entry.
    Kaj bog hoče? 4.del | 5 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kaj bog hoče? 4.del

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. september 2005 @ 08:49 CEST
    Intelektualna, čustvena in duhovna telovadba s skokom v mistiko, iz mistike v filozofijo in znanost, iz filozofije in znanosti v življenje, iz življenja k Bogu.

    Če dialektika kot mišljenje absoluta postane anahronizem, je lahko resnična samo, če se ne odreka pojmu celote. Če mišljenje ne bi bilo zmožno izraziti, videti in spoznati ničesar skrivnostnega, bi pomenilo konec mišljenja.

    Mišljenje se ne bo nikoli odreklo Bogu, čeprav se v določenem trenutku življenja ne more drugače izrekati kot negativno. To spoznanje narekuje, kar je značilno za starozavezno izročilo: prepoved konkretizacije te vsebine. S tem pa je zajamčena odprtost mišljenja.

    Ne pristajam na tezo o koncu Boga. Človekovo življenje vedno znova apelira na to, da mora mišljenje, če hoče biti mišljenje, vsebovati v sebi nekaj mesijanskega v razlagi in spozavanju pojmov:"Bog, duša, svet" in skuša s tem razložiti raznolikost in bogastvo vsega bivajočega v nas in izven nas. Ker sta razum in vera vedno skupaj delala, je vselej prihajalo do svojevrstnega prizora, vedno je zmagal Bog. To je oblika upanja, brez katere človek kot brezdomec ne bi mogel preživeti. Očitno je v naravi bivajočega pripravljenost dojemati nekaj več, kot samo to kar smo. S sesutjem Boga se spet znajdemo pred njegovim obličjem.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Kaj bog hoče? 4.del

    Prispeval/a: koki dne nedelja, 11. september 2005 @ 21:38 CEST
    Brez skrivnosti človek ne bi mogel živeti... Vsakdo ima svojega Očeta! Nihče ne more biti oče samemu sebi... i.t.d. Tako enostavne so nekatere stvari. Vse velike stvari so čisto preproste.

    ---
    Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...


    Kaj bog hoče? 4.del

    Prispeval/a: Miha K. dne ponedeljek, 12. september 2005 @ 19:55 CEST
    Na koncu se vprašam, s kom se je Donald pravzaprav pogovarjal v prvih treh knjigah? V tej zadnji pravi, da sam s seboj. Mislim, da Bog tega ni hotel od njega.

    Bog spregovori skozi človeka toliko in tako kot je v Njegovi volji. Če se človek v svoji šibkosti prevzame in začne uživati v laskanju ljudi, ki jih kot glasnik zbira okoli sebe, izgubi stik z Njim. Začno ga voditi druge sile in on se tega niti ne zaveda. Če hoče svoje častilce obdržati, jih mora nenehno animirati, potrjevati svoj stik z "višjim" in posredovati nova in nova sporočila. Vendar od koga? Božjih sporočil se ne da izsiliti, torej jih lahko skreira le sam. Ulovi se v past lastnega ega.

    Po Kristusovih besedah v dobi, ki jo živimo sedaj Bog ne bo pošiljal na zemljo prerokov, sploh ne takih, ki bi na novo ugotavljali Njegovo identiteto. Smo v času vspostavljanja individualnega stika z Bogom v nas samih. Le ta pot nas vodi k resnici.

    Vodnarjeva doba prinaša jasnino.

    Meč resnice bo razkril ostalo.

    Miha


    Kaj bog hoče? 4.del

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 13. september 2005 @ 21:25 CEST
    Pozdravljen Miha K.,

    s teboj in tvojimi modrimi besedami se popolnoma strinjam. Preroki hočejo nadomestiti Boga, celo tako, da uporabljajo njegove izrečene misli resnice in rečejo hebrejsko: "Tako bodi!" Bog ni prenesel svojega pooblastilo na nobenega od njih, da bi rekel: "Tako bodi!". On še vedno upravlja vesolje in svet. V zgodovini se je ljudstvo pogosto klanjalo malikom, ki so imeli podobo zlatega teleta, ali pa so zapadali v druge oblike krivega čaščenja. Pojavljajo se samozvani mesije, ki jim prija vstopati na mesto Kristusa in se kititi z njegovo modrostjo.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Kaj bog hoče? 4.del

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 14. september 2005 @ 18:45 CEST
    Čeprav bi se dalo na tole vsebino še marsikaj povedati in podrobno pojasniti, se bom osredotočil samo na naslednje trditve: " Ideja, da Boga potrebujemo, je iluzija...Če je naša vera V Boga zasnovana na ideji, da Boga iz kakršnega koli razloga potrebujemo, naše medsebojno sodelovanje ne bo delovalo..."


    S temi mislimi se osebno ne strinjam, a spoštujem mišljenje avtorja. Zavedati se moramo, da je naš svet v katerem bivamo , kraj kjer smo ujetniki časa in prostora, je zasilni red, ki je nastal iz enega univerzalnega življenja zato, da bi človeštvo po njegovem padcu nudil oporo. in velika resnica ter odkritje je, da ta svet ni človekova prava domovina. To spoznanje, da zemeljski obstoj ni vse, za kar je človek ustvarjen. Obstaja neka druga, nepoznana polovica sveta, katere del smo. Kliče nas!

    Ta nepoznana polovica sveta je tako zunaj nas kot tudi v nas. To je vesolje, ki nas obdaja, istočasno pa je to tudi naš svet v malem. V nepoznanem, ne čisto obstoječim delu tega dvojnega bitja človeka, miruje, ali še slabše: leži kot v smrtnem spanju, ta Drugi, Kristusov princip.

    Ko razmišljamo o Bogu, ki nam je dal svobodno voljo je vedel, da bomo zapadli v težave in nam je pomagal tako, da nam je dal na voljo svojega edinorojenega sina. Ta edino rojeni sin je Kristus! Je tisti, ki je nad nami in nas vodi, poučuje. Bog nam Ga je dal zato, da imamo tu na zemlji nekoga, kji nas vodi. Lahko ga imenujemo Kristusov princip. In ta Kristusov princip smo mi, takšni kot v resnici smo. Če se želimo vrniti nazaj k Bogu moramo Kristusov princip udejanjati.

    Zato je Jezus dejal: "Samo skozi mene lahko pridete do Očeta. Edino preko Kristusa lahko postanete eno z Bogom."
    Jezus je imel ta Kristusov princip, in ko je v njem začel delovati ta Kristusov princip so ga imenovali Jezus Kristus. Ker nas uči, ker je posrednik. Vemo, da je Bog popolna čistost, in najvišje Bitje. Mi se tu nazemlji nahajamo v nizki vibraciji z vso svojo nečistostjo in nepopolnostjo. In ko se v taki obliki pogovarjamo z Bogom, ko odajamo od sebe energjo, ta energija ni popolna. K Bogu pa se lahko vrne samo božje, torej le popolna energija.

    In prav ta Kristusov princip dvigne našo vizko vibracijo, da se lahko vrnemo k Bogu. Zato vsakič, ko molimo k Bogu, Kristusov princip spremlja to našo vibracijo in jo pošlje naprej. Tako je v nas vedno del Boga in to je Kristusov princip, ki je vedno z nami ("Vedno sem s teboj!") In Bog nam je dal skozi Njega samega sebe. Vsakemu od nas je dal Sebe.

    če hočemo nekaj doseči moramo Boga prositi, da nam to da. To je zakon. In zakaj naj bi se molilo veliko, eno uro npr? Zakaj moramo povedati Bogu tolikokrat, kaj hočemo, potrebujemo?. res je, da takoj, ko prosimo to tudi dobimo, ampak je vprašanje, kako to pride do nas. Kar koli nam Bog želi dati, nam to da v najbolj izrazni obliki. Ko Bog pošilja svojo Svetlobo ali Luč, svojo vibracijo, mora to priti na zemljo v fizični obliki. In zaradi tega potrebujemo transformator, kanal, pretvornik. Ko redno molimo, meditiramo s tem ustvarjamo magnetno polje in večkrat ko to izvajamo, bolj močno postaja to polje.

    To nam omogoča spust božanske sile, visoke vibracije, ki pa nas bi sežgala, če ne bi imeli pretvornika-posrednika. Z ponavljanjem in redno molitvijo, invokacijo ustvarimo kolikor je mogoče veliko energijsko polje. Iz tega pa že lahko dojamemo kako zelo pomemebni smo mi za Boga. Gre za soodvinost. Vendar ne v dobesednem smislu ker smo zaradi zakona svobodne volje Božansko orodje, ki deluje na tem fizičnem polju. Bog nam daje energijo, mi jo sprejemamo (če se tega zavestno zavedamo) in Mu jo vrnemo in to se ponavlja v večnost. V tej nenehni izmenjavi mi nenehno rastemo.


    Ker naše človeško življensko polje z nizko vibracijo, ni enako neumrljivemu življenju, se človek ne more obnoviti. Vključeni smo v krožni tok rojstva, življenja in umiranja in v njem nenehno izgubljamo moči. Naša zemeljska narava je podvržena tisti sili, ki se postavlja Bogu nasproti. Našemu zemeljskemu življenjskemu polju upravlja Luciferska sila in človek mu sledi, da se tega niti ne zaveda.

    Zemlja kot planet sprejema energijo od Sonca. In tudi mi kot njene stvaritve sprejemamo energijo od sonca. Svoji naravi primerno živimo iz tega. Seme neumrljivega duha v nas ljudeh pa živi iz Sonca za soncem, iz Stvarnika vesolja, medtem pa mora človekova zemeljska narava živeti iz Luciferjeve narave. Luciferjeve sile tako obdajajo zemljo. Zbirajo se na določenih krajih (legla zla) in njihovi zvesti pristaši jih delajo še močnejše (svetovni dogodki zla v svetu).
    Toda gorje tistemu, ki živi iz tega!

    Luciferjeve moči pa se pod vplivom valov Božanskih moči tudi spet rakrojijo. Takrat govorimo o miru. Vendar se to kolo vrti naprej in boj se vrne. Tako zbiramo izkušnje v svoji zavesti in pridemo do meja svojih zmožnosti. Za tem je točka Božanskega dotika, od koder imajo prevladujoči vpliv druge vibracije sil Božjega izvora življenja.

    Človek na vse to lahko odreagira z bojem ali s predajo. Če se odzovemo z bojem, nas ponovno zajamejo sile zla. Če vodstvo predamo Božanski Luči, lahko pustimo Luciferja za seboj. Tedaj je premagana duhovna smrt. tedaj se odpro vrata k večnemu življenju.
    lep pozdrav vsem in prjetno branje,
    Miran.









    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds