Brezsnovna je beseda
in vsi njeni obrazi
so samo trenutki
zapisani na spomenik tišine.

Tu počiva čas.
Tu počitva misel.
Tu ni nikogar doma.

Nebo počiva na skorji kože
medtem ko duša zori sadeže
zagozdene s sidrom v človeku
in obešene na kavelj njegove duše.


Jaz hlapim.
objemam knjigo,
poljubljam zemljo
in sonce zori moj obraz.

V drevesu je zavest,
ki vstaja in pada
na svojem listnatem ležišču.

...o0o...