Piše: Robert Linar

Precej je dandanes ljudi, ki se počutijo kot sužnji svoje usode. Vrtijo se v začaranem krogu nezadovoljstva, strahu, depresije…

Če smo se odločili, da ne bomo več navadni ljudje, sužnji usode, ampak njeni gospodarji, moramo vedeti, kaj se bo z nami dogajalo, moramo razumeti, v kaj se sploh podajamo. To učenje bo kapljalo postopoma, da ga bomo lahko prebavili in sprejeli.

Kar precej različnih razlag o našem obstoju, vesolju in Bogu obstaja na tem svetu, toda če se poglobimo vanje, bomo videli, da so si zelo podobne - le različne besede so uporabljene - kar pomeni, da je resnica zares ena sama, da pa si jo lahko vsak interpretira po svoje. Različne besede lahko razumemo, ko se naučimo začutiti energijo, ki stoji za njimi, ko beremo med vrsticami, da se tako izrazim. In že smo pri zavesti - kajti razumeti neko izkušnjo in njen opis nekoga drugega je nemogoče, dokler nimamo mi sami te izkušnje. Zavest pa ni nič drugega kot razumevanje, ki smo si ga pridobili iz izkušnje.

Pot, ki vodi do razumevanja in ki nam omogoča, da se napolnimo z energijo in življenje začutimo v polnosti, je sprejemanje.


Ljudje pa pogosto delamo nasprotno. Zapiramo se v svoj kalup in vzorce, po katerih smo navajeni razmišljati. Predstavljamo si, da smo središče vesolja, pri tem pa se neprestano obremenjujemo s preteklostjo in prihodnostjo in nikoli nismo tukaj in zdaj. Tako ljudje z vase zaprtim žarčenjem postanejo žrtve samega sebe, ujeti v sebi in razvijejo nemogoče, perverzne, temne in izkrivljene ideje o sebi - in s tem o zunanjem svetu. Prva pozornost je pravzaprav nastala z vcepljanjem strahu pred drugimi ljudmi in bitji in odtlej se je ta praksa širila kot kuga med človeštvom. Tako je nastala sila, ki je omejila gibanje zbirne točke na strogo togost in tej sili rečemo ego. Ego je nastal kot posledica vsiljevanja družbenih vzorcev in vsiljevanja odvisnosti enega od drugega ter hkrati strahu enega pred drugim. Ti strahovi so torej povzročili, da je človek začel svojo pozornost usmerjati navznoter in s tem pozabljati na resničen svet zunaj njega. Tako je sicer res nastal podroben popis stvari in pojmov, ki pa sam po sebi ne služi ničemur, dokler ni povezan z zunanjimi energijami.

Pojmi, ki jih sedaj obdelujemo, so torej podobni tistim, ki jih že poznamo: vase zaprti človek je človek, ki se zapira pred zunanjimi žarčenji in postane obremenjen sam s sabo. Težki ljudje so to, prav zares.

Namesto, da bi svoje energetske niti ali svojo pozornost obrnili navzven, da bi se soočili s svetom, jo obračamo navznoter in se tako odrekamo razumu. Tako postanemo vase zaverovani in se bojimo vsake spremembe, zato tudi izgubljamo energijo.

Če se želimo preroditi in življenje začutiti v vsej svoji lepoti in "barvitosti", moramo odstraniti svoj strah pred zunanjim svetom.
Iz svojih izkušenj vem, da največ energije in moči začutim takrat, ko se odprem, ko sprejmem sebe. Tako v sebi odstranim blokade, ki mi lahko preprečujejo, da bi duhovno rasel in postajal modrejši.
Sprejemanje je tudi druga beseda za ljubezen in ljubezen je ustvarjalna sila. Je živa sila, ki se lahko pretaka le, če se odpremo, jo sprejmemo in ji tako omogočimo, da zaživi skozi nas in postopno zaživi v vsej eksistenci.

Robert Linar