V Galeriji Cankarjevega doma (CD) bodo od 5. julija do 11. septembra razstavljena robna dela na papirju slikarja Zorana Mušiča (1909-2005) iz zbirke enega največjih zbiralcev njegove umetnosti, Maurizia Zaneia iz Trsta. Razstavo je pripravila Državna biblioteka v Gorici. Gre za javnosti povsem neznano - miniaturno - podobo Mušičeve umetnosti, zato bo razstava prvovrsten likovni dogodek, poudarjajo v CD. Razstavo bo v torek ob 20. uri s slavnostnim nagovorom odprl minister za kulturo Vasko Simoniti.

Slikar Zoran Mušič, ki je v 96. letu umrl maja letos v Benetkah, sodi med najbolj zanimive slovenske umetnike, ki pa se je bolj proslavil v tujini kot doma. Mušiču so pred leti pripravili odmevno pregledno razstavo njegovega slikarskega opusa v uglednem pariškem Grand Palaisu, kar je bilo že samo po sebi izjemno priznanje za živečega umetnika, lani pa veliko pregledno razstavo v italijanski Gorici.


Mušič se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let v Benetkah, danes se njegova dela nahajajo v mnogih svetovno pomembnih likovnih zbirkah. V Gorici je bilo spomladi na ogled okrog 180 Mušičevih risb, grafik, akvarelov manjših dimenzij, 11 umetniških knjig in katalogi skoraj vseh njegovih razstav. Razstava se je zdaj preselila v Ljubljano.

V svojem slikarstvu - znan je bil zlasti po oljih, gvaših in pastelih, izvrsten pa tudi v risbi in različnih grafičnih tehnikah - je bil Mušič zavezan bolj občutljivi evokaciji sveta in ljudi kot njihovi reprezentaciji. Njegovo delo se umešča na rob figurativnega polja in imaginarnosti, v prostor, kjer je realno pogosto preobraženo s spomini, ne da bi se pri tem predajalo zgovornosti. Mušič je bil izjemna umetniška osebnost, samosvoj raziskovalec likovnih izraznih razsežnosti znotraj tokov sodobne umetnosti, ki jih zaznamuje izrazit avtorski pečat, so zapisali v CD.

Razstavo spremlja katalog, v katerem je glavni zapis o delih prispevala Marilena Pasquali, direktorica muzeja Morandi iz Bologne, kjer so leta 1998 predstavili Mušičeve beneške akvarele iz obdobja 1947-1949. Dokumentarno gradivo sta prispevala Katia Toso, ki strokovno vodi zbirko Maurizia Zaneia, in Marco Menato, direktor Državne biblioteke v Gorici. S slovenske strani je zapis o Mušičevem neznanem opusu prispeval dr. Peter Krečič.
www.dnevnik.si