Zdaj razumem
kako sem hodila
korak za korakom
po stezicah
in belem kamenju
pozlačenih idej
prepričana,
da me materina roka
pelje na peskovnik ob reki,
kjer bom gradila gradove
svojih sanj.

Naučila sem se pravil
iz svoje notranjosti.
Ko so mi igre razvenele kri,
sem bila prisiljena k obstanku
ob odplavljenih gradovih
in spoznala sem,
da prekašam reko
v svoji mirnosti.


Daleč in potiho je šumela reka
in gradovi, ki so z nitmi privezani name,
še danes žarijo v spominu
s svojimi posivelimi lasmi.

...o0o...