Povprečno število registriranih brezposelnih v Sloveniji je bilo lani 92.826 oseb, kar je za pet odstotkov manj od leta 2003, povprečna stopnja registrirane brezposelnosti pa je lani znašala 10,6 odstotka. Ob koncu lanskega leta je bilo na zavodu prijavljenih 90.728 brezposelnih oseb, kar je za 5,5 odstotka manj kot konec leta 2003, je razvidno iz poročila Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2004.

Stopnja registrirane brezposelnosti, izračunana kot delež brezposelnih oseb med vsemi aktivnimi, je bila lani za 0,6 odstotne točke nižja kot leta 2003. Kot ocenjujejo v zavodu, je "zmanjšanje brezposelnosti posledica dokaj ugodnih gospodarskih gibanj v letu 2004, saj se je večina glavnih makroekonomskih kazalnikov glede na predhodno leto izboljšala".

Leta 1988 je bilo v Sloveniji povprečno registriranih 21.342 brezposelnih. Šest let kasneje, leta 1993, ko so bile na trgu dela že vidne prve posledice prehoda v tržno gospodarstvo, pa rekordnih 129.087. Številka se je pod 100.000 spustila šele leta 2003, ko so na zavodu zabeležili 97.674 povprečno registriranih brezposelnih.


Skupni priliv v brezposelnost leta 2004 je znašal 95.565 oseb, kar je za 1,4 odstotka več kot predlani. Struktura novoprijavljenih brezposelnih je podobna kot v minulih letih, navajajo v zavodu; največ, približno tretjina brezposelnih je kot razlog prijave navedlo iztek zaposlitve za določen čas. Iskalci prve zaposlitve so predstavljali več kot četrtino priliva, približno 14 odstotkov pa je bilo trajno presežnih delavcev in stečajnikov.

Kot ugotavljajo v zavodu, se je izboljšala starostna struktura brezposelnih, saj je bilo v medletni primerjavi za devet odstotkov manj prijavljenih brezposelnih v starostni skupini od 40 do 50 let in 5,1 odstotka manj brezposelnih, starih 50 let ali več (ti sicer predstavljajo približno petino vseh brezposelnih).

Za 7,9 odstotka se je zmanjšalo tudi število brezposelnih v starosti do 25 let, ki so bili lani z 22,5 odstotka najmočnejša starostna skupina v strukturi registriranih brezposelnih. Povečanje števila brezposelnih (za 1,6 odstotka) pa so zabeležili v starostni skupini brezposelnih od 25 do 30 let.

Primerjava z letom 2003 pokaže, da se je število trajno presežnih delavcev in stečajnikov zmanjšalo za 5,4 odstotka. Povečalo, in sicer za 2,2 odstotka, se je število iskalcev prve zaposlitve, pa tudi število oseb po izteku zaposlitve za določen čas (2,6 odstotka) ter tistih, ki so se prijavili iz drugih razlogov (3,2 odstotka).

Skupni odliv iz brezposelnosti je lani znašal 100.830 oseb, kar je tri odstotke več kot leta 2003. Skoraj 54 odstotkov teh oseb se je zaposlilo, 44 odstotkov pa je bilo iz evidence odjavljenih iz drugih razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Slednji kazalnik je za 11,8 odstotka višji kot predlani. Pri tem omenimo, da je zavod zaradi odklonitve zaposlitve, dela na črno, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve in drugih podobnih razlogov iz evidence izbrisal 6473 oseb.

Na zavodu ugotavljajo, da se v zadnjih letih vztrajno povečuje brezposelnost med ženskami. S 46,7 odstotka, kolikor je znašal delež žensk med vsemi brezposelnimi leta 1995, se je lani ta kazalec povzpel na 53,1 odstotka. Prednjačijo ženske, starejše od 40 let, in z nizko izobrazbo. "Prestrukturiranja industrijskih panog, kot so tekstilna, industrijska in obutvena, so najbolj prizadela ženske, ki predstavljajo večino zaposlenih v teh dejavnostih," so ugotovili v zavodu.

Eden najpomembnejših dejavnikov pri iskanju zaposlitve v Sloveniji je izobrazba. Lani je bilo največ brezposelnih s 1. stopnjo izobrazbe (35,6 odstotka) ter s 5. in 4. stopnjo izobrazbe (27,4 odstotka oz. 23,1 odstotka). Zanimivo je, da se je lani v primerjavi z letom 2003 za 5,1 odstotka na 4574 povečalo število brezposelnih s 7. stopnjo izobrazbe. Največ brezposelnih je še vedno med osebami z nižjo stopnjo izobrazbe, čeprav, kot ugotavljajo v zavodu, se "zaradi vedno večjega priliva diplomantov na trg dela v zadnjih letih razmere spreminjajo".
www.dnevnik.si