Slovenija je bila v trendu povečanja emisij toplogrednih plinov v članicah EU leta 2003 v primerjavi z letom prej med izjemami (poleg nje še Portugalska in Irska). Njene emisije so se v tem času namreč znižale za 300.000 ton ali 1,5 odstotka, medtem ko so se skupne emisije razširjene EU povečale za 1,5 odstotka, emisije starih članic EU pa za 53 milijonov ton oz. 1,3 odstotka, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA) v najnovejšem, ta teden objavljenem poročilu.

K povečanju emisij je po ugotovitvah agencije največ prispevala povečana proizvodnja v termoelektrarnah in hladnejše vreme v več članicah, ki je imelo za posledico večjo porabo trdih goriv za ogrevanje. Največje povišanje so zabeležile Italija, Velika Britanija in Finska.

Leta 2003 so se v primerjavi letom 2002 izpusti ogljikovega dioksida, ki je predstavljal več kot 80 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v nekdanji petnajsterici, povečali za 59 milijonov ton oz. 1,8 odstotka. Od leta 1990 so se emisije ogljikovega dioksida starih članic EU povečale za 3,4 odstotka.


EEA v poročilu navaja, da so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju 1990-2003 znižale za 2,9 odstotka, z 20,5 milijona ton na 19,9 milijona. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so skupne emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2003 znašale dobrih 19,8 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je okoli 249.000 ton manj kot leto prej. Leta 1990 so skupne emisije znašale 18,6 milijona ton, v izhodiščnem letu za izvajanje Kjotskega protokola za Slovenijo (1986) pa okoli 20,2 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Kot je pojasnil Matej Gasperič z ARSO, so na slovenski agenciji potem, ko so EEA posredovali podatke za Slovenijo, po 15. marcu pripravili novo, delno popravljeno poročilo. Po njegovih besedah na EEA novih podatkov niso pričakovali in jih niso vključili v poročilo.

Od leta 1990, ki je izhodiščno leto Kjotskega protokola, so se emisije toplogrednih plinov v starih članicah EU zmanjšale za 1,7 odstotka. Petletno povprečje (1999-2003) je trenutno 2,9 odstotka pod emisijami iz leta 1990, ugotavlja EEA v poročilu.

K skupnemu povečanju emisij toplogrednih plinov v EU-15 so največ prispevale večje emisije v energetskem sektorju, in sicer za 24 milijonov ton ali 2,1 odstotka, predvsem zaradi petodstotne rasti proizvodnje v termoelektrarnah in petodstotnega povečanja porabe premoga v termoelektrarnah. Po podatkih ARSO so v Sloveniji emisije v tem sektorju znašale 15,8 milijona ton, kar je dobrih 200.000 ton manj kot leta 2002.

Izpusti toplogrednih plinov iz zasebnih hiš in v storitvenem sektorju so se v EU-15 povečali za 18 milijonov ton oz. 2,8 odstotka, deloma zaradi bolj mrzle zime v prvem četrtletju leta 2003.

Emisije v industriji so se povečale za 17 milijonov ton ali 2,1 odstotka, v glavnem zaradi večjih izpustov v proizvodnji železa in jekla ter zaradi ohlajevanja in klimatskih naprav. V Sloveniji so se po podatkih ARSO izpusti v industriji povečali za 81.000 ton na 1,16 milijona ton.

Skupne emisije so v obravnavanih dveh letih najbolj povečale Italija (15 milijonov ton; predvsem zaradi povečanja izpustov iz gospodinjstev in v industrijski proizvodnji), Velika Britanija (osem milijonov ton; predvsem zaradi termoelektrarn in industrijske proizvodnje) in Finska (sedem milijonov ton; predvsem zaradi termoelektrarn).

Portugalska je zmanjšala emisije za 4,5 milijona ton ali 5,3 odstotka, glavni razlog pa je bilo močno povečanje proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah. Irska je emisije zmanjšala za 4,5 milijona ton ali 5,3 odstotka. Zmanjšanje je rezultat več dejavnikov; med njimi je zaprtje edine tovarne dušikove kisline in povezanega obrata za proizvodnjo amoniaka, večja uporaba čistejših goriv pri proizvodnji elektrike in nadaljnje zmanjšanje izpustov metana in didušikovega oksida v kmetijstvu.

Od leta 2003 so države podpisnice Kjotskega protokola uvedle več ukrepov na državni in evropski ravni, ki naj bi pripomogli k uresničitvi ciljev protokola. Na okoljski agenciji so optimistični, da bo EU uspelo, saj so članice po letu 2003 sprejele vrsto ukrepov v tej smeri, 1. januarja letos pa se je začelo trgovanje z emisijskimi pravicami, ki naj bi še pripomoglo k nižanju izpustov. Nekatere članice izkoriščajo tudi druge možnosti, ki so jim na voljo. Nove projekcije celo kažejo, da bi 15 starih članic EU znižanje emisij za osem odstotkov lahko doseglo že leta 2010, še izhaja iz poročila.
www.dnevnik.si