Boginja Izida Istre
prinaša moji ulici jutro
z diademom poganske živali -
krvoločnega leva
z nadmočjo
vojne in miru.
Zaprti so listi knjige
na ležišču zdrobljene zvezde,
svetloba in mir mojega mesta
bodita hvaljena.

Bodi blagoslovljen popotnik,
ki prihajaš v moje mesto!
Hrepenenje te je zdramilo,
zato ga objemi z dušo tesno
in vse želje se ti bodo spolnile.

Starodavna Cibele in Priapa
obujata spomine
na morje, sonce in oljke,
na jadra in ladijske kljune
rimskih galej
s simbolom mesta
Capo d'Istria.


Zgodovine nagubanega mesta,
s kamnitimi terasami in zidovi
v razvoju in propadanju,
napolnjenega s šumi valovanja morja
in časa, ki ga mesto preraja,
nisem nekoč doumela,
nisem nekoč dojela
kako žlahtna je njegova starost,
dokler se me ni dotaknila
modrina na robu svetilnika.

Mesto mi je prodiralo
skoz pore duše počasi,
tiho, neslišno, globoko.
V njem občutim
igro sonca, lesk obrazov
in veselje ljudi.

Številne uganke so me zvabile
med javna poslopja, baladurje,
pod kamnite rozete gotskih stavb,
med grbe, napise, rokopise,
cerkvene in posvetne umetnine
in starinske predmete.

Poslušala sem zgodbe o nastajanju
in izumiranju plemiških rodbin,
O Nicoli Manzuoli, Gian Battistu,
Petru Pavlu Vergeriju,
Gian Rinaldu Carliu, Petru Candlerju
in drugih plemenitih možeh.
Slišala sem zgodbe o ribičih
in o pomorščakih, ki so ljubili morje.

V svojem mestu občutim zmagoviti mir,
slavo Justinopolisa,
ki je ustvarila rod Istranov
s kipom pravice
na Pretorski palači,
v rimskem templju
s kipom boginje Atene – Palade.

Čevljarska ulica,
kraljica moje promenade,
kamniti obraz mojega mesta,
kamniti tlak neukročenega kamenja,
v mehkih kameninah trajnih potez,
dohiteva me nežen šepet beneške pahljače,
skrivnosten vonj deklet v krinolinah
in sporočilo trdnih obljub preteklosti.

Zazrem se v spanje
razmočenega laporja,
antične spomenike
beneške sinjorije,
lapidarične zbirke,
v okrasni nadstrešek,
zaščitnika ribičev v majhni cerkvici
in razpeta jadra mojega mesta.

Mnogo je tujih ljudi,
ki zaradi preobširnega morja,
lepot mojega mesta ne bo nikoli spoznalo.
Vseh ljudi zaradi ozkosti svojih uličic
Koper ne more sprejeti vase.

Blagoslovljen bodi popotnik,
ki prihajaš s svojim dihom
v moje mesto.
Ljubeča enotnost morja
te preraja znotraj svojega kraljestva.

V stilnih potezah so mestni portal,
vodnjak na Mudi,
mestna cerkev,
Belgramoni - Taccova palača,
Loggia na glavnem trgu
in Pretorjeva palača.

Sedim in uživam,
a nočem počivati tam,
kjer zrak diha morje,
kjer istrsko dušo težijo skrbi kot sidro,
kjer so govorili o starem in grdem,
o novem in lepem,
kjer so na solnem skladišču
sezidali stolpnico,
kjer je znanje onkraj vida
in prisluha preteklosti,
kjer bo ostalo morje enotnost valov,
kjer bo celina postala enotnost ljudi,
kjer je oljka moje in tvoje spoznanje,
kjer so kristalne noči moje sanje,
kjer imajo štirje letni časi svoj vonj,
kjer govorica zgodovine šepeče
o starodavnih stebriščih in spomenikih,
kjer ribe plavajo in se množijo,
kjer se otroci igrajo in govorijo,
kjer nas obdaja moč gibanja
in povezovanja čez svobodni lok mavrice,
kjer nas obdaja moč ljubezni,
kjer galebi vladajo srcu ljudi,
kjer so poškodovanim skulpturam
začeli popravljati glave, noge in roke
in obnavljati starodavne zapise,
kjer so trg Svetega Petra
iz 14. stoletja
v imenu novejšega
zgodovinskega spomina
casa veneta e gheffo
preimenovali v Gramscijev trg,
Glavni mestni trg
pa so preimenovali v Titov trg.

…o0o…

Legenda:

Boginja Izida iz Istre, shranjena v Musei e Gallerie D' Arte v Veroni;
Poganske boginje Izida, Cibele in Priapa, odstranjeni kipi na željo škofa
Giovannija Ingeneria (1576 – 1600)
Capo d'Istria – staro srednjeveško ime za Koper
Kip pravice na Pretorski palači – danes krasi muzejski lapidarij. Po mnenju Nicole
Manzuolija naj bi bil to predelan kip boginje Palade. Kot dokaz mu je zadostovalo,
da je na tem mestu stal rimski tempelj, posvečen boginji Anteni Paladi
Nicola Manzuola – zbiratelj antičnega in drugega gradiva, opisal Istro
»Nova discrittione della provincia l'Istria«, natisnjena leta 1611 v Benetkah
Gian Battista Manzioli – se je med prvimi posvetil raziskavam in zbirateljstvu,
skupaj s škofom Paolom Naldinijem (1686 – 1713), avtor znamenitega dela
»Creografia ecclassiatica o sia descrittione dellla citta e della diocesi di
Giustinopli detto volgaramente Capo d'Istria
Peter Pavlo Vergeri (1370 – 1444) pripisujemo mu zgodnje širjenje humanističnih
idej v Istro in obenem veliko zanimanje za antico in njene spomenike. Delo:
»De situ urbis Justinopolitanae«
Gian Rinaldo Carli - koprski enciklopedist in razsvetljenec (1720 – 1795),
pobudnik prve muzejske zbirke v Kopru in nosilec mnogih arheološko zgodovinskih
raziskav
Pietro Kanddler (1804 – 1872) tržaški zgodovinar in arheolog, izdajatelj revije
L' Istria, konservator za Primorsko v Trstu pri Centralni komisiji za spomeniško
varstvo na Dunaju (ustanovljena leta 1850), arheolog in utemeljitelj razvoja kasnejših
muzejskih panog
Pretorska palača – glavna palača v Kopru na »Titovem trgu«
Belgramoni – Taccova palača – sedež Pokrajinskega muzeja v Kopru, Kidričeva 19
Loggia na Glavnem trgu – Kavarna na »Titovem trgu«
Casa veneta a gheffo – beneška hiša, zgrajena v 14. stoletju. Stavba z navzven
pomaknjenim pomolom, naslonjenim na lesene rezljane nosilce. Pritličje z dvema
ravnima vhodoma je zidano iz nepravilnih kamnitih blokov, nadstropje je iz opeke.
Stavbo krasijo bogata gotska okna, zaključena s trilistnimi monografijami. Posebnost
stavbe je notranje zaprto dvorišče z nadstropno teraso in pokrito lopo. Stavba je zidana
pod orientalskim vplivom, ki je prišel iz Benetk