Tudi sindikat zdravstva in socialnega varstva ne pristaja na zakonsko znižanje pravic pri bolniških in nadomestilih.

Nezadovoljstvo sindikatov s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki med drugim na novo ureja bolniške, nadomestila in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se nadaljuje, saj se je nestrinjanju z zmanjšanjem pravic pridružila še slaba volja zaradi počasnih pogajanj in neupoštevanja sindikatov. Tako se kljub temu, da naj bi ekonomsko-socialni svet novelo obravnaval v petek, vlada in predstavniki sindikatov še niso zares dotaknili številnih spornih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje pravic do bolniške in denarnih nadomestil. Prav tako sindikati ne vedo, ali bo njihove predloge glede dela zakona, ki se nanaša na prostovoljno zavarovanje, ministrstvo za zdravje upoštevalo.

Obe strani se bosta ponovno sestali v torek in kot pravi Nevenka Lekše , predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, je spornih točk veliko, morda celo preveč, da bi jih rešili pred petkovo sejo ekonomsko-socialnega sveta; na zadnji seji je zdravstveni minister v imenu pogajanj odstopil od namere, da bi predlog zakona sprejemali po hitrem postopku. Tako so zdaj le področje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in izravnalne sheme v obravnavi po hitrem postopku, s čimer so se (da bi preprečili dvigovanje premij) strinjali tudi sindikati, niso pa se strinjali, da ne bo razprave o vsebini. Ta pa je, tako Lekšetova, slabo pripravljena in nedorečena. Po njenih besedah je jasno, da želi minister širiti področje prostovoljnih zavarovanj in s tem poseči v pravice prebivalstva, slabo je urejen nadzor nad zavarovalnicami, minister pa daje zavarovalnicam in zasebnemu kapitalu preveliko vlogo pri odločanju o javnem zdravstvu.


Prav tako v sindikatu zahtevajo, naj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavi evidence, iz katerih bo razvidno, kdo in koliko je plačal za obvezno zdravstveno zavarovanje ter kateri zavarovanci prispevkov ne plačujejo; natančnih podatkov namreč zdaj ni. "Ne bomo dovolili, da bi dodatno obremenili vse ljudi zaradi kršiteljev. Če bi vsi plačali vse, kar je njihova obveznost, ne bi bili potrebni radikalni ukrepi," pravi Lekšetova. Podobno je pri denarnih nadomestilih za čas bolniške odsotnosti nad 30 dni, kjer predlog zakona predvideva znižanja nadomestil. "Ne sprejemamo predpostavke, na kateri temelji zakon, da smo državljani in državljanke lenuhi, ki izrabljamo bolniško. Naj tudi na tem področju vzpostavijo mehanizem nadzora in kaznujejo kršitelje, ne pa vseh hudo bolnih," opozarja Lekšetova. Dodala je, da je vedno več delavcev, ki si ne upajo na bolniško in delajo tudi, ko so bolni, saj se bojijo za službo. Dogaja pa se tudi, da v uspešnih podjetjih tistim, ki so bili med letom nekaj dni na bolniški, ne izplačajo dodatka za delovno uspešnost. Poleg tega sindikati na podlagi statistik trdijo, da "glede bolniških odsotnosti Slovenija sploh ni v vrhu, kot bi zdaj vsi radi prikazali, ampak v povprečju. Glede na to, da smo po odstotku zaposlenih žensk na vrhu, pa predvidevamo, da gre nekaj bolniških tudi na račun nege otrok," je povedala Lekšetova.
www.dnevnik.si