Danes se v Bruslju začenja zeleni teden, ki ga Evropska komisija organizira vsako leto, da bi preko razstav in konferenc sprožila razpravo o okoljskih politikah Evropske unije. Tema letošnjega zelenega tedna, ki se bo zaključil v petek, je boj proti klimatskim spremembam, vzporedno z dogajanjem v Bruslju pa bodo v državah članicah potekali "zeleni dnevi", ki bodo dali zelenemu tednu vseevropsko dimenzijo, so sporočili na komisiji.

Na približno dvajset konferenc, delavnic in pogovorov o različnih vidikih klimatskih sprememb je povabljenih okoli 200 govornikov iz vse Evrope in sveta, skupno pa v Bruslju pričakujejo okoli 4000 udeležencev. Med govorniki bodo med drugim podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za promet Jacques Barrot, japonski veleposlanik pri EU Kazuo Asakai, izvršna sekretarka okvirne konvencije Združenih narodov o klimatskih spremembah Joke Waller-Hunter in belgijski polarni raziskovalec Alain Hubert.


Zeleni teden bo dopoldan odprl evropski komisar za okolje Stavros Dimas, ki je prepričan, da so v letu, ko je v veljavo vstopil kjotski protokol, podnebne spremembe najbolj naravna izbira teme za zeleni teden, ki je največji vsakoletni mednarodni forum za razpravo o evropskih okoljskih politikah. "Podnebne spremembe so eden največjih okoljskih izzivov in velika grožnja našemu gospodarstvu. Naš cilj je, da v zelenem tednu zainteresirani za omenjena vprašanja ne le poslušajo, temveč skušajo tudi najti uporabne rešitve, predvsem v luči prihodnjih prizadevanj, potrebnih za doseganje globalnega zmanjšanja izpustov toplogrednih emisij," pravi Dimas.

Konference na zelenem tednu se bodo osredotočale na dva sklopa vprašanj. V okviru prvega sklopa bodo udeleženci podali oceno o sistemu trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ki je začel delovati 1. januarja letos, in razpravljali, kako naj se ta razvija v prihodnje, v drugem tematskem sklopu pa bodo udeleženci govorili o emisijah v letalskem prometu. Na enem izmed forumov bodo politiki iz EU ni ZDA spregovorili o političnih vidikih podnebnih sprememb.

Na razstavi v okviru zelenega tedna bo svoje projekte predstavilo skoraj 70 različnih institucij, na prireditvi v petek pa bodo podeljene nagrade za najboljše slike, risbe in videoprojekcije na temo podnebne spremembe - gre za izdelke otrok, ki sodelovali na posebnem šolskem tekmovanju v okviru zelenega tedna, še napovedujejo v Bruslju.

V zeleni teden pa se je vključil tudi evropski statistični urad Eurostat, ki je pripravil nekaj temeljnih podatkov o okoljskih razmerah v petindvajseterici. Kot kažejo podatki, države članice največ energije (37 odstotkov) pridobijo iz nafte in njenih derivatov, sledijo zemeljski plin (24 odstotkov), premog in lignit (18 odstotkov) ter jedrska energija (15 odstotkov), le šest odstotkov vse energije pa izvira iz obnovljivih virov. Spodbuden pa je podatek, da poraba obnovljivih virov energije precej narašča, medtem ko poraba premoga in lignita upada. Slovenija iz obnovljivih virov pridobiva 11 odstotkov vse energije, s čimer se uvršča na sedmo mesto med vsemi državami EU.

Največ energije v EU se porabi za transport (30 odstotkov), le nekoliko manj pa v industriji (28 odstotkov) in gospodinjstvih (27 odstotkov). Prebivalec petindvajseterice je v letu 2003 pridelal 534 kilogramov odpadkov, pri čemer prednjačijo Irci, ki so pridelali (732 kg na prebivalca) in Ciper (724 kg na prebivalca), najmanj pa 'smetijo' na Poljskem (260 kg na prebivalca) in v Litvi (263 kg na prebivalca). Slovenci so leta 2003 pridelali 452 kilogramov odpadkov na prebivalca, še navaja Eurostat.
www.dnevnik.si