Dnevni časopisi so bili v ZDA - in ne samo pri njih - pomembni dodatek ob jutranji kavici ali kosilu. Tako je bilo nekoč. Sedaj, kot kaže, pa postaja drugače. Pomembni udarec dnevnim časopisom je zadal internet, še vedno pa se Američani informirajo predvsem s pomočjo radia in televizije, kaj je novega po svetu in doma.

Kot poroča Voa, je naklada 814 največjim ameriškim dnevnikom v obdobju od oktobra 2004 do februarja 2005, torej v šestih mesecih, upadla kar za 2 odstotka. Po podatkih, ki jih je objavil Urad za spremljanje naklad (to je neprofitna organizacija, ki v ZDA obdeluje podatke o številu naročnikov dnevnikov v ZDA), so dnevni časopisi na to težavo naleteli že v sredini 19. stoletja, ko jim je naklada padla kar za 30 odstotkov. V minulem stoletju so dnevniki spet pridobivali na nakladi, vendar jim je z razvojem radia v 40 letih in 50 letih televizije naklada spet začela upadati.


Kot ugotavljajo ameriški medijski strokovnjaki, tako televizija kot radio še vedno zmanjšujeta število bralcev tiskanih medijev. Novi udarec tiskanim dnevnikom je zadal tudi internet, saj bralcem zagotavlja hiter pregled nad dogodki; kar pa je najbolj pomembno, bralca ne obremenjuje z odvečno reklamo.

Da bi ameriški dnevniki poiskali najustreznejšo pot do svojih kupcev, so se v zadnjih desetletjih do njih usmerjali s pomočjo najhitrejših poti, to pa je, da so dnevnike začeli prodajati praktično na vseh možnih prodajnih mestih. Sedaj, kot kaže, to ni več dovolj, zato se strokovnjaki pri tiskanih dnevnikih lotevajo novih prijemov, in sicer izdajanje brezplačnih dnevnih časopisov, usmerjenih na mlado populacijo. Da bi preprečili upad naklade, so šli še dlje, začeli so namreč ob svojih rednih izdajah tiskati tudi posebne lokalne časopise, s katerimi želijo zadržati svoje redne bralce predvsem pa svoje naročnike reklam. Kot kaže se je

Američanom že »posvetilo«, da je težko prodajati staro novico ob radiu, televiziji in internetu.

Tako je v ZDA. Kaj pa v Sloveniji? Teh težav, vsaj do tega trenutka, ne čutijo nekdanji realsocialistični založniki v Sloveniji, ki so se, kot je znano, z različnimi »Markovičevimi« sistemi olastninili in so še vedno prepričani, da svojim bralcem prodajajo sveže novice. Ko bodo pristojni uresničili to, kar govorijo, a ne udejanjijo, da bo vsaka slovenska družina dobila internet po normalnih in pristopnih pogojih, bodo začeli slovenski velikani prav tako razmišljati, kako prepričati bralce, da bodo ti kupovali njihove 24 ur stare novice. Dokler se to ne bo zgodilo bodo "ralsocialistični velikani" še vedno krojili informacijski prosto, in politiki bodo zaradi svoje nesposobnosti, da se lotijo korenitih sprememb govorili o levih in desnih časopisnih in ne o ustreznem informiranju ljudi.

V Ameriki so, kot kaže, že spoznali, da povpraševanja po "starih novicah" upada in, da je potrebno bralca pridobiti z novimi prijemi.
www.ljnovice.com