Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Vlado Žabot in Aleksander Peršolja iz Kulturnega društva Vilenica sta pred letošnjo, že dvajseto izvedbo mednarodnega literarnega festivala Vilenica v Lipici danes podpisala partnerski sporazum o sodelovanju pri organizaciji, financiranju in izvedbi tega projekta. Sporazum prinaša nekaj novosti in sprememb pri izvedbi festivala ter po mnenju organizatorjev v jasni obliki določa njihov skupni interes, načine sodelovanja ter pravice in obveznosti.

Kot so predstavniki DSP in Kulturnega društva Vilenica povedali pred podpisom sporazuma, je želja obeh partnerjev še bolj učvrstiti vileniški festival med sorodnimi dogodki na evropski ravni. Žabot je izpostavil dejstvo, da je bilo treba pri organizaciji festivala odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki bi lahko v prihodnjih letih pripeljale do nepremostljivih ovir.

Sporazum med partnerjema določa, da Vilenica kot literarni in širši kulturni projekt zajema tri osnovne ravni sodelovanja, in sicer organizacijo mednarodnega festivala, spremljevalnega programa ter ostalih programov, ki v organizaciji Kulturnega društva Vilenica potekajo skozi vse leto.


Organizacijsko in izvedbeno bo partnersko sodelovanje usklajeval sedemčlanski mešani odbor, sestavljen iz treh predstavnikov DSP (Vlado Žabot, Tone Partljič in Andrej Blatnik) in treh predstavnikov Kulturnega društva Vilenica (Aleksander Peršolja, Vladimir Mljač in Milojka Širca), vodil pa ga bo vodja projekta, ki ga v skladu s svojimi pravili imenuje upravni odbor DSP.

Kot so še poudarili na današnji novinarski konferenci, sporazum omogoča transparentno partnersko sodelovanje pisateljske stanovske asociacije nacionalnega pomena, pomembnega lokalnega kulturnega društva in kulturno osveščene lokalne skupnosti, kar je v slovenskem prostoru redek primer. Podpisu sporazuma je botrovala skupna zavest, da je mogoče le tako zagotoviti uspešen razvoj programov vileniškega kulturnega projekta v celoti in še posebej v Evropi dovolj uveljavljene in ugledne mednarodne literarne nagrade Vilenica.

Programska voditeljica letošnje, jubilejne Vilenice, je Miljana Cunta, ki je za STA povedala, da se program festivala, ki bo potekal od 7. do 11. septembra, ne bo bistveno spremenil. Prevajalske delavnice sicer ne bo, pa tudi število povabljencev bo nekoliko manjše, vse ostalo pa bo zelo podobno izvedbi festivala v minulih letih. Podrobnejše podatke o letošnjih udeležencih in programu festivala bodo na DSP predvidoma predstavili čez 14 dni.

Miljana Cunta je spregovorila tudi o spremembah v notranji organizaciji projekta, kjer se je trinajstčlanski žiriji in dosedanjim dvanajstim konzultantom, ki skrbijo za izbor udeležencev, pridružilo še sedemnajst novih konzultantov, s pomočjo katerih naj bi festival prerasel svoj srednjeevropsko naravnani okvir.

Aleksander Peršolja iz Kulturnega društva Vilenica, ki velja za gonilno silo festivala, je pred podpisom sporazuma povedal, da so bili "domačini" v preteklih letih nekoliko zadržani do vsega, kar se je dogajalo z Vilenico, saj kot "kraški garači" niso bili skoraj nikjer omenjeni, pa čeprav je pobuda za festival že davnega leta 1985 prišla prav z njihove strani. "Veseli nas, da nas je Društvo slovenskih pisateljev letos vzelo zelo resno in nam kot enakovrednemu partnerju ponudilo sodelovanje, kar je za nas priznanje, je še povedal ter obljubil, da bodo s svojimi predlogi Vilenici pomagali do še večje prepoznavnosti.

Peršolja je omenil tudi skorajšnjo podelitev 5. literarne nagrade Mlada Vilenica za najboljše literarne dosežke osnovnošolcev, ki jo bodo v jami Vilenica podelili 21. maja, ter načrt o ureditvi Evropske kulturne hiše v Lokvi, kjer že imajo odkupljen objekt.

Tone Partljič je podprl načrt o izgradnji Evropske kulturne hiše in izrazil prepričanje, da bi morala biti za organizacijo festivala to druga zelo pomembna naloga mešanega odbora, saj so kraški ustvarjalci pomembno vplivali na slovensko literaturo. Izrazil je tudi prepričanje, da bi morala biti dvajseta izvedba mednarodnega literarnega festivala Vilenica veličastna, med gosti pa bi po njegovem mnenju morali biti tudi najvišji predstavniki države.
www.dnevnik.si