Ob dnevu Evrope, ki ga letos razširjena Evropska unija praznuje v znamenju 60. obletnice konca druge svetovane vojne, so v Sloveniji potekale številne prireditve, začel pa se je tudi Teden Evrope. EU bi bilo treba približati ljudem, je bil eden od poudarkov javne razprave v ljubljanskem Cankarjevem domu, na kateri so udeleženci govorili o bilanci prvega leta članstva Slovenije v EU in prihodnjih izzivih. O pomenu tega dneva tudi za Slovenijo pa so v poslanicah opozorili tudi predstavniki slovenskega državnega vrha.

Treba bo poiskati način, kako EU narediti bolj zanimivo za državljane, je na javni razpravi, ki so jo pripravili urad vlade za informiranje, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in informacijska pisarna Evropskega parlamenta poudaril vodja predstavništva Evropske komisiji v Sloveniji Erwan Fouere. O EU je treba "govoriti s preprostim jezikom", pa je poudaril državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol. "Pravi način, kako približati EU ljudem, je predstaviti zadeve na preprost način," je dejal.

Med prihodnjimi nalogami Slovenije v EU je Koprol izpostavil predvsem pogajanja o prihodnji finančni perspektivi, prevzem evra v letu 2007 in vstop v schengensko območje ter predsedovanje Slovenije EU, ki je za dvomilijonski narod "resnično velik zalogaj", ki je morda v Sloveniji premalo izpostavljen in poudarjen.


Z vstopom v EU se je odprlo veliko priložnosti za mlade tako na področju mobilnosti kot izobraževanja, je poudaril Marko Javoršek (Mladi evropski federalisti). Vendar pa so mladi morda o teh programih premalo informirani, morda apatični, res pa je, da se stanje glede koriščenja programov izboljšuje, saj se priložnosti vse bolj zavedajo. Veliko strahov pred vstopom Slovenije v EU se je pojavljalo glede ohranjanja slovenščine. Kot je dejal Marko Stabej z ljubljanske Filozofske fakultete, se slovenski jezik zdaj uporablja v evropskih institucijah, s čimer ta pridobiva na statusu.Dan Evrope je dan spomina, vizije, poguma in miroljubnega sodelovanja v EU, pa tudi dan preseganja nekdanjih razlik in utrjevanja vrednot, ki so srčika evropskega povezovanja - miru svobode, enakosti, varnosti, blaginje ter spoštovanja človekovih pravic. Ta dan je zato pomemben tudi za Slovenijo, ki je danes eden od dejavnikov sodelovanja in povezovanja v Evropi. Takšna je rdeča nit letošnjih poslanic predstavnikov slovenskega državnega vrha ob 9. maju.

Predsednik države Janez Drnovšek je v nedavni izjavi ob prvi obletnici članstva Slovenije v EU med drugim izpostavil, da je EU nastala kot odgovor na posledice prve in druge svetovne vojne. Kot je v svoji poslanici spomnil predsednik DZ France Cukjati, se je ideja po združevanju Evrope "rodila na pogorišču druge svetovne vojne, uresničevati pa se je začela, ko je Robert Schuman predstavil svojo vizijo, po kateri lahko le združeni svobodni narodi Evrope zagotovijo trajni mir v Evropi... Danes se Evropa sooča s pomembnimi izzivi in odprtimi vprašanji v procesu združevanja evropskih narodov. Rezultat popolne uresničitve Schumanove vizije je namreč sprejetje Pogodbe o ustavi za Evropo, cilj unije pa je krepitev miru, nacionalnih vrednot in blaginje vseh narodov".

Dan Evrope je dan spomina, dan vizije in poguma, dan preseganja nekdanjih razlik in dan miroljubnega sodelovanja v Evropi, je zapisal premier Janez Janša. Obenem nas "opominja, da ne smemo nikoli dopustiti, da bi se množično teptanje človekovega dostojanstva še kdaj ponovilo. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v izjavi za javnost poudaril, da se je Slovenija z vstopom v EU vključila v veliko politično, gospodarsko in kulturno družino ter tako postala članica skupnosti, kamor spada tako po svoji geografski legi, svojem poslanstvu, po svojih interesih itd. Predsednik odbora DZ za zadeve EU Anton Kokalj pa je na novinarski konferenci ob 9. maju čestital vsem državljankam in državljanom ter napovedal vrsto prireditev v okviru Evropskega tedna v DZ.

Da je 9. maj za Slovence poseben na več načinov, je poudaril evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere se je spomnil povojnih integracijskih procesov na Stari celini, s katerimi so se 'očetje Evrope' želeli za vedno otresti vojn in sporov. V več kot pol stoletja se je unija iz šestih držav razširila na povezavo 25 članic, "ki so tesno povezane na gospodarskem, političnem, socialnem in drugih področjih. Tudi zato med članicami EU okroglih 60 let ni prišlo do ponovitve grozot, kakršne so se zgodile med svetovnima vojnama. Integracijski proces je še vedno zelo živ, saj se bodo EU pridružile še nove članice, je poudaril Fouere.

LDS pa je v izjavi za javnost opozorila, da "gre tako za dan spomina kot tudi opomina". "Dan spomina na zmago nad nacizmom in fašizmom, na sodelovanje slovenskega odporniškega gibanja z zavezniki in na pomen te zmage za razvoj naše državnosti in povojne Evrope. Na drugi strani pa danes 'praznujemo' dan opomina na izgubljene priložnosti, ki jih nova vlada ni znala izkoristiti," je zapisala LDS.

V počastitev praznika mesta Ljubljana in dneva Evrope je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani prireditev, ki sta jo pripravila mestna občina in predstavništvo Evropske komisije. Potekal je tudi kviz Lepo je biti Evropejec, ki je na zabaven način preveril, koliko so znane slovenske osebnosti seznanjene z EU in državami članicami in kandidatkami.

Okoli 800 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije ter njihovi mentorji, ki so letos sodelovali v natečaju Evropa v šoli, so dan Evrope proslavili v Mariboru. V Novem mestu pa je potekala posebna rokodelska tržnica, ki sta jo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Društvo za spodbujanje družabnega življenja Naprej nazaj pripravila v okviru projekta "Kaj nam prinaša življenje v Evropi".
www.dnevnik.si