Nič na svetu ni tako pomembno samo Vi sami, Vaše življenje, Vaše zdravje. In koliko je zdravje pomebno vemo takrat, ko nastanejo težave. Pa saj to že vsi vemo, saj so nam to že povedali. Ja so ampak tega še nismo občutili na svoji koži in dokler nismo smo samo vedeli, da je teoretično tako.

Ko izgubimo zdravje je važno samo to! Če imamo ob sebi ljudi, ki verjamejo v nas, nas vzpodbujajo in stojijo ob strani kadar nam je lepo in kadar nam je zares hudo prevzemamo odgovornost, da se resnično potrudimo in sledimo po poti proti ozdravitvi.

Vsi vemo, da se ob besedi rak najprej pomisli na smrt, pa je že veliko ljudi prebolelo to strašno bolezen. Bolezen, ki načenja zdravje mnogih ljudi. Bolezen sodobnega časa, ko enostavno ne znamo več živeti.

Stresi, ki nas vsak dan spremljajo in nas mečejo s tira zahtevajo svojo ceno- zdravje.
Pa boste rekli kako pa naj. Sem že več let brez službe, vsak mesec posebej se prebijam, plačujem položnice in ne vem kaj mi bo prinesel jutri. Skozi vse to se prebija tudi moja mama. Z očetom sta že vrsto let brez službe preživljata se z priložnostnim delom, da zaslužita kakšen tolar, sestra še študira. Sama si služi denar, ki ga potrebuje za življenje. Že dolgo ni v breme staršem, ker ve, da jima je težko.


Pa nista lena, sta v letih, ki niso zanimiva za delodajalca in sta poštena delavca.
Od malega sta navajena delati, mlada sta se zaposlila, dopoldan sta delala v tovarni, živela kot podnajemnika v stanovanjih, ki niso bila primerna za človeku dostojno življenje in čakala na trenutek, ko bosta končno začela postavljati svojo streho nad glavo. Obdobje socializma je bilo za to kar pripravno. Dopoldan v službi, popoldan pa sta na roke kopala izkop za hišo, vsak dinar je šel v izgradnjo. Kaj pomeni odrekanje in skromnost sta oba vedela najbolje in vesta še danes. In vse to ima svojo ceno. In ta je presneto visoka!
Bolezen ohromi vso družino, vsi jo čutimo, nad vsemi bedi in vsi se na vse krplje trudimo, da tega ne pokažemo. Ne pokažemo kako zelo nas je strah. Bodrimo mamo, da bo vse vredu, ob enem pa nas je na smrt strah.

Pa vendar ne dvomim v uspeh zdravljenja. Uspelo ji bo, ker se bomo vsi trudili, ker vsi upamo z njo in si to vsi želimo.

In sedaj cenim vsak dan posebej, ki ga lahko preživim z svojo družino. Cenim tiste drobne trenutke, ki so tako zelo pomembni za vsakega.
Žal se morajo zgoditi neprijtne stvari, da dojamemo bistvo življenja.
Ljudje smo krhka in zelo ranljiva bitja pa, če si to priznamo ali ne.

Zares pomebno je, da trenutke, ki nam tkejo preživimo tako kot to res hočemo in z ljudmi, ki nas osrečujejo, izpopolnjujejo in si jih želimo ob sebi. Le malo ljudi se zaveda bistva življenja.


Topel pozdrav!