V Kopru so danes predstavili prvo od sedmih tematskih strategij EU s področja okolja, ki obravnava morsko okolje. Podlaga za strategijo o morskem okolju je globalni konsenz o trajnostni rabi naravnih virov in zaščiti ekosistema, štirje izhodiščni cilji programa varovanja pa so zaščita morja, zmanjševanje onesnaževanja, omejitev rabe morskih virov in dobro gospodarjenje z morji, je v predstavitvi strategije med drugim dejala Monika Peterlin z Inštituta za varovanje zdravja.

Poleg morskega okolja EU letos obravnava strategije za področje zraka, tal, pesticidov, odpadkov, trajnostne rabe naravnih virov in urbanega okolja. Podobno kot v drugih državah želi tudi Slovenija zagotoviti udeležbo strokovne in drugih javnosti, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.Državni sekretar za okolje Radovan Tavzes je v Kopru uvodoma izpostavil, da je evropska petnajsterica že leta 2002 razpravljala ter v okviru 6. okoljskega akcijskega programa opredelila pripravo sedmih strategij, ki so vezane na prednostna področja varovanja okolja: klimatske spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja, raba naravnih virov in ravnanje z odpadki.


Potem ko bo 25 članic EU strnilo sklepe z javnih razprav, kot je današnja, bo Evropska komisija o strategijah razpravljala na politični ravni, predvidoma februarja prihodnje leto. "Komisija želi z javnimi obravnavami pridobiti dokument, ki bo usklajen med članicami, saj bo upošteval tako globalne vidike varovanja okolja kot lokalne posebnosti glede občutljivosti okoljskih sistemov," je dejal Tavzes.

Peterlinova z Inštituta za vode je strategijo o varovanju morskega okolja označila za izredno pomemben dokument, saj so morja in oceani ključnega pomena za ohranjanje ravnovesja v naravi. "Sedanje stanje kaže na potrebo po učinkovitejših strategijah za ohranjanje morskega okolja," je izpostavila Peterlinova. Koordinacija med sektorji, ki bi morali skrbeti za ohranjanje, je po njenem mnenju pomanjkljiva. Težava je tudi v tem, da nobena evropska direktiva ni neposredno namenjena zgolj varovanju morskega okolja, kar kaže tudi na pomanjkljivo poznavanje morskega ekosistema, je še poudarila.

Robert Turk s piranske območne enote Zavoda za varstvo narave je zagovarjal stališče, da mora trajnostna raba zadovoljevati potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozila potrebe zanamcev. Turk je zaskrbljen predvsem zaradi premajhnega zavedanja o tem, da lahko majhen poseg v morsko okolje lahko dolgoročno poseže v ravnovesje celotnega morskega habitata.

Med cilji, ki bi jih morala vsebovati strategija o varovanju, sta po njegovem mnenju pospešitev trajnostne rabe okolja in ustavitev siromašenja biotske raznovrstnosti. Morali bi tudi dopolniti direktivo, ki govori o morskih habitatih, saj se zdajšnja osredotoča le na določene habitatne tipe, kar je po Turkovem mnenju premalo.

Izpostavil je visok odstotek zavarovanih območij na slovenski obali, saj ta obsegajo kar 10 odstotkov vse obale. Kljub majhnosti slovenskega obalnega pasu pa je spremljanje nadzora nad varovanimi območji pomanjkljivo. Posegi v prostor, kot so širjenje marin in gradnje stanovanjskih sosesk nepopravljivo škodujejo morskemu ekosistemu, je sklenil Turk.

www.dnevnik.si