Prebivalci različnih celin imajo od naslednika pokojnega papeža Janeza Pavla II. različna pričakovanja. V evropskih državah, tako v pretežno katoliških kot v tistih, ki to niso, si na splošno želijo papeža, ki bo bolj ekumenski in bo znal bolj prisluhniti raznolikosti znotraj cerkve. V Afriki, najrevnejši celini, ki jo pestijo tudi številne vojne, si želijo papeža, ki bi bil tako kot njegov predhodnik zagovornik miru in "romar" ter bi se boril proti revščini. V Latinski Ameriki, kjer živi skoraj polovica katoličanov sveta, si želijo papeža, ki bi bil naprednejši od Janeza Pavla II., medtem ko bi katoličani v južni Aziji raje videli, da bi bil konservativen kot njegov predhodnik. Indijski katoličani želijo, da bi se 264. naslednik apostola Petra boril proti revščini in se zavzemal za človekove pravice. Ruska pravoslavna cerkev in kitajsko vodstvo, ki z Vatikanom nista v najboljših odnosih, pa sta po smrti Janeza Pavla II. izrazila željo, da bi se v pontifikatu novega papeža izboljšale vezi z rimskokatoliško cerkvijo.

Predsednik francoske škofovske konference Jean-Pierre Ricard je med nalogami, ki čakajo novega papeža, navedel nadaljevanje dialoga z drugimi veroizpovedmi. Drugi francoski verski predstavniki so izrazili upanje na spravo s civilno družbo in razpravo o vlogi žensk, ločitvah, celibatu duhovnikov, kontracepciji in homoseksualnosti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Francoski kardinal Philippe Barbarin, lyonski nadškof, si želi, da bi bil prihodnji papež "odprt do sveta, ki se vrti", in da ne bi "ponavljal doktrine armiranega betona". Novi papež "mora biti človek, ki pozna in razume sodoben svet in njegovo kulturo, tako da bi ga ljudje, ko bi jih nagovoril, razumeli," je dejal 54-letni Barbarin, eden najmlajših med kardinali, ki bodo izbirali novega papeža.

Berlinski kardinal Georg Sterzinsky pričakuje, da bo novi papež "človek zelo odprtega duha". Predsednik osrednjega odbora nemških katoličanov Hans Joachim Meyer pa želi, da bi se novi papež odločno boril proti "neoliberalni ideologiji". Avstrijska katoliška cerkev se medtem zdi razdeljena med skrajno konservativno strujo in verniki, ki zahtevajo dialog o teoloških, moralnih in političnih vprašanjih. Švicarski jezuit Albert Longchamp medtem upa, da bo novi papež znal bolje prisluhniti skrbem Švicarjev, in ocenjuje, da je bilo papeštvo Janeza Pavla II. v vprašanjih osebne morale in spolnosti problematično.

Romunska pravoslavna cerkev, ki je papeža leta 1999 kot prva povabila v kako pretežno pravoslavno državo, je izrazila upanje, da bo novi papež nadaljeval dialog in da bo Vatikan odprt za druge veroizpovedi. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je podobno izrazil upanje, da bo papežev naslednik pripomogel k vzpostavitvi dobrih odnosov med cerkvama in pomagal premagati trenutne težave. Ruska pravoslavna cerkev je še izrazila upanje, da se bo z njegovim naslednikom vrnila "zlata doba" odnosov med cerkvama, ki segajo v čas Sovjetske zveze. Janez Pavel II. si je vedno želel obiskati Rusijo, a se mu želja ni izpolnila. Ruska pravoslavna cerkev nad takšnim obiskom ni bila navdušena, saj je rimskokatoliški cerkvi očitala prozelitizem oziroma spreobračanje pripadnikov drugih ver.

Afričani si želijo papeža, ki bi bil "romar" kot njegov predhodnik Janez Pavel II., ki bi se boril proti revščini in bi bil zagovornik miru, ne glede na to, ali bi bil temnopolt ali ne. "Od prihodnjega papeža pričakujemo, da se bo ukvarjal z Afriko, njenimi težavami in izzivi, s katerimi se sooča, ter da bo naši celini pomagal, da se postavi pokonci," je dejal librevillski nadškof Basile Mve.

Nigerijski kardinal Francis Arinze, ki je bil do smrti papeža prefekt kongregacije za kult in disciplino zakramentov in velja za enega od verjetnejših kandidatov za 264. naslednika apostola Petra, je sicer ocenil, da svet še ni dovolj zrel za temnopoltega papeža. "Papež, ki bi prišel iz Afrike, bi predstavljal izziv za cerkev, svet in medije," je za sredino izdajo rimskega časnika La Repubblica dejal Arinze, edini afriški kandidat za papeža.

V Latinski Ameriki, kjer živi skoraj polovica katoličanov sveta, si želijo papeža, ki bi bil naprednejši od Janeza Pavla II. Kot je za agencijo AFP ocenil ameriški jezuit in profesor na katoliški univerzi v Peruju Jeffrey Klaiber, bi bil za Latinsko Ameriko "idealen papež, kot je bil Janez XXIII., ki se je zavedal, da je Cerkev izgubila stik s sodobnim svetom". "Latinska Amerika potrebuje papeža, ki bo veliko bolj odprt za sodoben svet in imel veliko več razumevanja za socialno resničnost. S svojimi obiski je Janez Pavel II. pokazal določeno zavest, vendar nikoli do baze," je poudaril Klaiber. "Upamo, da bo imel novi papež več posluha za realnost mladih in revežev s socialnega roba," je dodal.

Podobno stališče so izrazili brazilski katoliški predstavniki in teologi, ki menijo, da celibat duhovnikov ne bi smel biti cerkvena dogma in da bi prihodnji papež lahko spremenil to tradicijo. "Z notranjo modernizacijo bi dobil večjo verodostojnost in dosegel izhod cerkve iz nemoči pri določenih vprašanjih, kot je vloga ženske," je za AFP povedal Perujec Luis Pasara, strokovnjak za verska vprašanja na španski Univerzi v Salamanci. Po njegovih besedah je zavračanje prilagoditvi novim časom izzvalo zaton katoliške cerkve na račun protestantskih in evangeličanskih skupin. "Danes imamo manj duhovnikov, nedeljska maša je zastarela in verski prazniki so postali laični podaljšani konci tedna," je opozoril.

Svetovalec Konference ameriških katoliških škofov za latinskoameriška vprašanja Thomas Quigley je menil, da bi napreden papež lahko pospešil rešitev socialnih problemov, ki pestijo Latinsko Ameriko, še posebej, če bi prihajal iz regije. "Latinskoameriški papež bi imel izjemen učinek za uravnoteženje življenja cerkve in regije same," je menil. Kolumbijski teolog Carlos Novoa je medtem prepričan, da je prihodnost cerkve v Latinski Ameriki, po njegovem mnenju pa sta glavna izziva prihodnjega papeža revščina in izključenost. Nadškof Sao Paola Claudio Hummes, ki ga omenjajo med kandidati za novega papeža, medtem opozarja, da bi morala cerkev odgovoriti na napredek v znanosti, posebej na področju biotehnologije in bioetike. "Na nova vprašanja ne moremo odgovoriti s starimi odgovori," je pojasnil.

Večina prebivalcev ZDA si želi, da bi si prihodnji papež prizadeval za spremembe politike rimskokatoliške cerkve glede porok duhovnikov in možnosti posvetitve žensk v duhovniški poklic, pa tudi, da bo storil več za boj proti spolnim zlorabam s strani duhovnikov. To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za ameriško tiskovno agencijo AP izvedel inštitut Ipsos tik pred smrtjo Janeza Pavla II., v njej pa je sodelovalo tisoč Američanov.

Katoličani v južni Aziji si želijo, da bi bil novi papež enako konservativen kot njegov predhodnik, pripadniki drugih ver pa pričakujejo, da bo enako ekumensko naravnan. Po mnenju filipinskih škofov in duhovnikov bi moral biti tudi novi papež konservativen v vprašanjih, kot so splav, razveza, kontracepcija in poroke istospolnih partnerjev. "Ne moremo imeti papeža, ki bi bil liberalen glede teh vprašanj, saj bi bilo to bogoskrunsko. Papež mora dobro razumeti božja pravila, pa tudi pravila narave," je dejal nadškof Ramon Arguelles. Se pa predstavniki rimskokatoliške cerkve strinjajo, da bi bil lahko liberalnejši, kar zadeva socialna vprašanja.

"Tisti, ki poznajo Cerkev, vedo, da ni pričakovati radikalnejše spremembe," pa je dejal avstralski kardinal George Pell. Nadškof Sydneyja, ki bo sodeloval pri izvolitvi novega papeža, konklavu, je še izrazil prepričanje, da bo tudi novi poglavar rimskokatoliške cerkve tradicionalist.

Tiskovni predstavnik rimskokatoliške cerkve v Indiji Dominic Emmanuel pa je izpostavil, da bi se moral novi papež zavzemati za revne in zatirane ter za upoštevanje človekovih pravic. Med kandidati za papeža, ki jim poznavalci pripisujejo možnosti za izvolitev, je tudi Indijec, bombajski nadškof Ivan Dias.

Palestinci, ki ne bodo nikoli pozabili obiska Janeza Pavla II. na palestinskih ozemljih in njegovega stališča do Jeruzalema, upajo, da bo novi papež sledil tej poti. Izraelski zunanji minister Silvan Šalom pa je izrazil upanje, da si bo novi papež prizadeval za "približevanje med katoličani in judi", kar je med svojim pontifikatom počel Karol Wojtyla. Spomnil je, da je bil Janez Pavel II. prvi papež, ki je obiskal sinagogo (v Rimu leta 1986), med njegovim pontifikatom pa sta Vatikan in Izrael leta 1993 tudi vzpostavila diplomatske odnose.

Kitajska, ki nima diplomatskih odnosov z Vatikanom, je po papeževi smrti izrazila upanje, da se bodo odnosi med Pekingom in Svetim sedežem v pontifikatu naslednika Janeza Pavla II. izboljšali. Peking je diplomatske odnose z Vatikanom prekinil leta 1951. Katoličani, ki naj bi jih bilo po uradnih podatkih na Kitajskem štiri milijone, po nekaterih podatkih pa 12 milijonov, lahko izvajajo obrede le v določenih cerkvah, ki jih določi kitajska cerkvena organizacija, ki papeža ne priznava. Odnosi so se še dodatno zaostrili, ko je Vatikan priznal Tajvan.

www.dnevnik.si

[ Odgovori na to | # ]