 Odšel v nebo, tako blizu pa vendar tako daleč so ta nebeška vrata.
To je preveč za deročo bolečino, ki se izliva iz mojega srca.
Nikoli ne bom odprla oči, nikoli ne bom videla sonca, nikoli ne bom plavala v morju, če bom vedela, da tebe ni.
Življenja zame brez tebe ni in kdo mi bo lajšal bolečino, če ne ti?
Naj se odpro ta težka nebeška vrata, ti jih odpri, jaz pa bom stegnila roke in že boš v mojem naročju.
Nikoli te ne bom pozabila, nikoli nehala ljubiti, a vedno bodo solze zatirale moje oci!
|
Odšel v nebo
Prispeval/a: asta dne nedelja, 17. april 2005 @ 16:05 CEST
nebeška vrata so vedno malo priprta, nikoli se čisto
ne zapro. Ko ljubljena oseba odide v nebo,
jo le pokličeš in že je pri tebi. Vedno in povsod je
lahko s tabo. Ne fizično, potem vse skupaj ne bi imelo
pomena. Kajti taka izguba mora priti po načrtu za
tvojo novo rast, za drugačno razumevanje sveta.
Ko boš zmogla, le odpri oči in videla boš svetlobo, ki
sije skozi nebeška vrata in je zdaj zaradi solz ne vidiš.
Pozdrav, asta